Naslov teme: ZAKON O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA IN SOC. VARNOST
7106 12.09.2006 - 14:40h / Ostalo / Avtor: MANJA / 181 / 16
Kaj se komu kaj sanja kaj zdaj spet hočejo? S podatki tako ali tako razpolagamo že ko obračunavamo plače. Na kakšen način se naj to izvaja? In kje bi naj bilo to metodološko navodilo ki ga omenja 3. člen tega zakona? Kaj naj računalničarji to pripravljajo al še si naj kakega palčka omislim?
Kako se naj tega lotimo?
Ja še to bomo delali za iste "pare"? Mislim da tukaj pa to nebo šlo glako skozi?
Kako se naj tega lotimo?
Ja še to bomo delali za iste "pare"? Mislim da tukaj pa to nebo šlo glako skozi?
Matjaž K - 12.09.2006 - 16:00
Navodilo: kolikor jaz vem, ga še ni.
V kolikor pa imate vs ev nadaljevanju "Copy-pastano" vključeno v prrogram za plače, ala vam vera.
III. EVIDENCE, KI JIH VODIJO DELODAJALCI
12. člen
(evidence, ki jih vodijo delodajalci)
Delodajalci vodijo naslednje evidence v skladu s tem zakonom:
– evidenco o zaposlenih delavcih,
– evidenco o stroških dela,
– evidenco o izrabi delovnega časa,
– evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.
13. člen
(evidenca o zaposlenih delavcih)
V evidenco o zaposlenih delavcih se za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, vpišejo:
a) podatki o delavcu:
– osebno ime,
– datum rojstva, če oseba nima EMŠO,
– kraj rojstva,
– država rojstva, če je kraj rojstva v tujini,
– enotna matična številka občana,
– davčna številka,
– državljanstvo,
– naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
– naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
– izobrazba,
– ali je delavec invalid,
– kategorija invalidnosti,
– ali je delavec delno upokojen,
– ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,
– ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo,
– naslov drugega delodajalca, pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj);
b) podatki o delovnem dovoljenju delavca (tujci):
– vrsta delovnega dovoljenja,
– datum izdaje delovnega dovoljenja,
– datum izteka delovnega dovoljenja,
– številka delovnega dovoljenja,
– organ, ki je izdal delovno dovoljenje;
c) podatki o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi:
– datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi,
– datum nastopa dela,
– vrsta sklenjene pogodbe o zaposlitvi,
– razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas,
– poklic, ki ga opravlja delavec,
– strokovna usposobljenost, potrebna za opravljanje del in nalog delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
– naziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
– število ur tedenskega rednega delovnega časa,
– razporeditev delovnega časa,
– kraj, kjer delavec opravlja delo,
– ali pogodba o zaposlitvi delavca vsebuje konkurenčno klavzulo;
č) podatki o prenehanju pogodbe o zaposlitvi:
– datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi,
– način prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
14. člen
(vodenje evidence o zaposlenih delavcih)
(1) Evidenca o zaposlenih delavcih se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi.
(2) Delavec mora delodajalcu prijaviti spremembe osebnih podatkov iz točke a) prejšnjega člena v osmih dneh po nastanku spremembe.
(3) Dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o zaposlenih delavcih, in izvirne listine, na podlagi katerih se vpisujejo podatki v evidenco o zaposlenih delavcih, se hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo mora delodajalec predložiti na zahtevo pristojnega organa.
(4) Ob prenehanju dejavnosti delodajalca prevzame arhiv podatkov o delavcu pravni naslednik. Če pravnega naslednika ni, arhivsko gradivo prevzame Arhiv Republike Slovenije.
15. člen
(posredovanje podatkov)
Delodajalec mora podatke iz evidence o zaposlenih delavcih posredovati Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v osmih dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Podatke delodajalec sporoči ob prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih.
16. člen
(evidenca o stroških dela)
Delodajalec mesečno za vsakega delavca vpisuje v evidenco o stroških dela naslednje:
a) podatke o delavcu:
poleg podatkov iz točke a) 13. člena vpisuje še:
– številko transakcijskega računa, na katerega se izplačujejo plače in ostali prejemki;
b) podatke o plačah in nadomestilih plač, ki bremenijo delodajalca:
plača za tekoči mesec, izplačana v skladu s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi:
– bruto plača za delo s polnim delovnim časom,
– bruto plača za delo s krajšim delovnim časom od polnega,
– bruto izplačila za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo),
– bruto nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca;
zaostala izplačila in nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca, izplačana v skladu s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi:
– bruto zaostala izplačila in nadomestila plač;
izredno izplačilo (izplačilo po drugih osnovah, ki ne predstavlja redne mesečne plače):
– bruto izplačila na podlagi osebne delovne uspešnosti,
– dodatna denarna izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja;
neto plača (za mesec poročanja, za zaostala izplačila, nadomestila plač in za izredna izplačila):
– plača,
– zaostalo izplačilo,
– nadomestilo plače,
– izredno izplačilo;
c) podatke o drugih stroških dela:
– povračila stroškov v zvezi z delom,
– regres za letni dopust,
– jubilejna nagrada,
– dodatna plačila, namenjena socialni varnosti delavcev,
– plačila za prostovoljno pokojninsko zavarovanje,
– solidarnostna pomoč,
– odpravnina,
– stroški izobraževanja delavcev,
– davki na izplačane plače,
– ostali stroški dela;
č) podatke o zakonsko določenih prispevkih za socialno varnost za posameznega delavca:
prispevki v breme delodajalca:
– plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– plačani prispevki za zdravstveno zavarovanje,
– plačani prispevki za starševsko varstvo,
– plačani prispevki za zaposlovanje;
prispevki v breme zavarovanca:
– plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– plačani prispevki za zdravstveno zavarovanje,
– plačani prispevki za starševsko varstvo,
– plačani prispevki za zaposlovanje.
17. člen
(vodenje evidence o stroških dela)
(1) Evidenca o stroških dela se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi.
(2) Dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o stroških dela, se hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo mora delodajalec predložiti na zahtevo pristojnega organa.
(3) Ob prenehanju dejavnosti delodajalca prevzame arhiv podatkov o stroških dela pravni naslednik. Če pravnega naslednika ni, prevzame arhivsko gradivo Arhiv Republike Slovenije.
18. člen
(evidenca o izrabi delovnega časa)
Delodajalec dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke:
– podatke o številu ur,
– skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
– opravljene ure v času nadurnega dela,
– neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
– neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila,
– neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
– število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa.
19. člen
(vodenje evidence o izrabi delovnega časa)
(1) Evidenca o izrabi delovnega časa se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi.
(2) Dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o izrabi delovnega časa, se hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo je delodajalec dolžan predložiti na zahtevo pristojnega organa.
(3) Ob prenehanju dejavnosti delodajalca prevzame arhiv podatkov o izrabi delovnega časa pravni naslednik. Če pravnega naslednika ni, prevzame arhivsko gradivo Arhiv Republike Slovenije.
20. člen
(evidenca o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu)
(1) Evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu vsebuje naslednje podatke o stavkah:
a) podatke o delodajalcu:
– ime delodajalca,
– naslov delodajalca,
– matična številka delodajalca iz PRS,
– davčna številka delodajalca,
– šifra dejavnosti delodajalca po SKD,
– ime kolektivne pogodbe in šifra,
– število zaposlenih,
– šifra proračunskega porabnika;
b) podatke o organizatorju stavke:
– naziv organizatorja stavke;
c) podatke o stavki:
– število delodajalcev, pri katerih je stavka potekala sočasno,
– število delavcev, ki so neposredno sodelovali v stavki,
– število delavcev, ki so posredno sodelovali v stavki,
– razlogi za stavko,
– ali so bile pred začetkom stavke uporabljene druge oblike razreševanja delovnih sporov (pomirjanje, arbitraža),
– trajanje stavke,
– število izgubljenih delovnih dni,
– ocena stroškov, ki jih je zaradi stavke utrpel delodajalec,
– ocena rezultatov stavke.
(2) Evidenca o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu vsebuje naslednje podatke o arbitražah delovnih sporov:
a) podatke o delodajalcu:
– ime delodajalca,
– naslov delodajalca,
– matična številka delodajalca iz PRS,
– davčna številka delodajalca,
– šifra dejavnosti delodajalca po SKD,
– ime kolektivne pogodbe in šifra,
– število zaposlenih,
– šifra proračunskega porabnika;
b) podatke o sindikalni organizaciji ali skupini delavcev ali delavcu, ki je stranka v delovnem sporu:
– ime sindikalne organizacije,
– naslov sindikalne organizacije,
– število delavcev, ki so stranke v delovnem sporu;
c) podatke o arbitražah delovnih sporov:
– vrsta delovnega spora,
– razlogi za delovni spor,
– ali je bil delovni spor rešen s pomočjo arbitraže.
21. člen
(posredovanje podatkov o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu)
(1) V sedmih dneh po koncu stavke ali arbitraže delovnega spora mora delodajalec, pri katerem je stavka ali arbitraža delovnega spora potekala, poslati podatke iz evidence o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu Statističnemu uradu Republike Slovenije, ki zbira in obdeluje podatke o stavkah in arbitražah delovnih sporov na ravni države.
(2) Delodajalec pošlje podatke iz evidence o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za delo.
lp
Matjaž K - 12.09.2006 - 18:00
23. člen
(prekrški v zvezi z vodenjem evidenc)
...
(2) Z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pri upravljavcu evidenc, ki je določena za vodenje evidenc iz 12. člena tega zakona:
– če v evidencah iz 12. člena tega zakona navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke v skladu s 5. členom tega zakona,
– če uporabi podatke iz evidenc iz 12. člena tega zakona za druge namene, kot so določeni v skladu s 1. in 5. členom tega zakona.
(3) Z globo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
– ki ne vodi, ne hrani ali ne posodablja evidenc iz 12. člena tega zakona v skladu s 4. členom tega zakona,
– ki uporabi podatke iz evidenc iz 12. člena tega zakona za druge namene, kot so določeni v skladu s 1. in 5. členom tega zakona,
– ki ne predloži podatkov iz evidenc iz 12. člena tega zakona v skladu s 14., 15., 17., 19. in 21. členom tega zakona.
Štrafne pa se lahko tudi delavca:
23. člen
(prekrški v zvezi z vodenjem evidenc)
(1) Z globo od 100.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik:
– ki na zahtevo upravljavca evidenc iz 12. člena tega zakona ne da podatkov, s katerimi razpolaga, v skladu s 14., 15., 17. in 19. členom tega zakona.
– ki upravljavcu evidenc iz 12. člena tega zakona navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke in s tem upravljavca evidence zavede, v skladu s 4. členom tega zakona,
– ki uporabi podatke iz evidenc iz 12. člena tega zakona za druge namene, kot so določeni v skladu s 1. in 5. členom tega zakona.
p.š. - 12.09.2006 - 19:15
Joooooooooooj ! ( to je edino, kar spravim skupaj v tem trenutku )
Že Manja je omenila nekaj v zvezi s tem, kako to dodatno vodenje zaračunati strankam, ki že sedaj pri podcenjenih tarifah stokajo, da smo predragi,... pa da ne omenjam dodatnega časa, ki nam ga bo tale "pesnitev" odžrla,...
sama groza... le kdaj bo kdo lahko na forum zapisal kaj bolj spodbudnega ?
Pozdrav vsem sotrpinom !
p.š. - 12.09.2006 - 17:35
Ali je ne-vodenje vseh teh evidenc sankcionirano in če je , kako ?
lp
Matjaž K - 12.09.2006 - 18:01
Je - glejte odgovor, ki sem ga pomotoma prilepil k mojemu prvemu odgovoru.
lp
Zoris - 12.09.2006 - 19:49
Vse te evidence so se praviloma vodile in naj bi se vodile v kadrovski službi in menim, da je to stvar kadrovanja in upravljanja s človeški viri, ki jo bo moral delodajalec sam organizirati.
Moram se sicer pohvaliti, da program, ki ga uporabljam, ima tudi vse potrebno za vodenje takšne evidence, razen vodenja evidenc za kolektivne spore.
Vendar, takšne odgovornosti za delodajalce kljub programski možnosti ne bi prevzela in to izključno zaradi problema, ki bo nastal ob predlaganju ustrezne dokumentacije.
Lp
- 12.09.2006 - 22:09
Predlagam državljanjsko oz. podjetniško nepokoščino. Ste vsi za?
Druge možnosti ni. Naši birokrati na oblasti so postali irelevantni. Očitno so izgubili stik z realnostjo. Prosim lepo kako naj naše firme konkurirajo Kitajcem, ki ne vodijo nobenih kompliciranih evidenc in se 100% posvečajo ustvarjanju profita?
ro-ko - 13.09.2006 - 08:54
Meni je resnično slabo. Torej bomo morali voditi razno razne evidence (zbirke podatkov), ki jih bomo pa morali ne glede na število zaposlenih (glej mnenje Nataše Pirc Musar, informacijske pooblaščenke) sporočati ŠE v register zbirk. Kajti kot sem razumela pojasnilo, 20 zaposlenih za nedoločen čas je samo za po Zakonu o varstvu osebnih podatkov določene zbirke, za vse ostale (torej tudi vse te "na novo" predpisane ) pa bomo morali sporočat. V glavnem za ponoret.Če je komu še okoli teh povezav o razno raznih zbiranjih podatkov še kaj bolj jasno, pa naj napiše. Mislim, da bo marsikdo vesel!
Tripikice - 13.09.2006 - 10:09
ro-ko :
-------------------------------
... Kajti kot sem razumela pojasnilo, 20 zaposlenih za nedoločen čas je samo za po Zakonu o varstvu osebnih podatkov določene zbirke, za vse ostale (torej tudi vse te "na novo predpisane) pa bomo morali sporočat....
Žal nisem med tistimi, ki jim je vse bolj jasno.:(( Sporočat? Katero evidenco kam in kdaj?
Oj, ti Slovenija, obljubljena dežela, le kje si!?!!!
m.r - 13.09.2006 - 09:57
Pri nas na "GORIŠKEM" delovna inšpekcija že izdaja odločbe, na podlagi katerih smo "dolžni zagotoviti izvajanje zakonov in drugih predpisov tako, da:
1....
2....
Rok za izvršitev:....
In tako dalje.
Skratka, že štimamo in preštimavamo zahtevane evidence, kajti roki za izvršitev odločbe so kratki, kazni pa na žalost zelo "dolge".
Lep pozdrav.
LILI - 13.09.2006 - 11:29
Hojla!
Za kaj gre? Ali so to mišljene evidence za 20 zaposlenih in več ali za vse firme, s.p.-je, društva..., ki imajo zaposlene?
Hvala!!!
m.r - 13.09.2006 - 12:43
LILI :Gre za Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti ( ZEPDSV ) objavljen v UL 40/2006. O vsebini členov, ki se tičejo nas delodajalcev pa poglej odgovore "NAŠEGA" Matjaža.
-------------------------------
Hojla!
Za kaj gre? Ali so to mišljene evidence za 20 zaposlenih in več ali za vse firme, s.p.-je, društva..., ki imajo zaposlene?
Hvala!!!
Iza - 13.09.2006 - 12:42
BUDALE,BUDALE!
Na hitro sem preletela člene,ki jih je kopiral Matjaž K.in vidim,da vse
te zahtevane podatke že imamo v določenih papirjih:delovna knjižica,pogodba o zaposlitvi,Obr,M1/M2,plačilna lista,sistematizacija,
itd,itd...
Toda za zadovoljitev intelekt.ravni sestavljavcev tega zakona je potrebno vzeti list papirja in vse te podatke prepisati v rubrike!
Največje budale pa smo mi,ki dopuščamo ,da nam ti intelektualno podhranjeni paraziti jemljejo dragoceni čas,ki ga rabimo za delo,ki prinaša zaslužek.
Očitno gre res vse v k. in so najbolj pametni tisti,ki so vse speljali iz Slovenije in tem parazitom ne pustijo niti tolarja.Toda na žalost postaja vedno bolj zaostala in revna vsa SLO.
Tripikice - 13.09.2006 - 13:33
Se strinjam z Izo. Ljudje, ki vodijo našo lepo Slovenijo (in njene državljane), so njeni največji sovražniki. In to za kakšne denarce...
MANJA - 13.09.2006 - 13:46
Kak pa sem ponosna na vse vas! Najbolj hvala tebi zoris da je to delo kadrovske službe. Sem povedala že naprej to. Zdaj pa se bom lotila izračuna. Vsaka stvar nekaj stane. Ali ne ? Ve se katera dela in naloge so zajeta v osnovni plači. Tu pa še odgovornost za morebitne napake. Hvala lepa. Glede na to da prihaja euro bo pač manj številk. Poceni pa zagotovo ne
- 13.09.2006 - 14:29
Ja super no, na koncu bo vsaka firma potrebovala več računovodij, kot pa delavcev.
Sploh pa takšne astronomske kazni za "kavalirske" delikte??? Pa kaj so čisto nori. Kaj pa jih sploh briga kako imamo urejene naše evidence. Naj se brigajo za svoje delo in pri sebi znižajo stroške, da bodo nižji davki.