Naslov teme: poslovni/neposlovni namen in 12.čl.ZDDPO
2099 12.07.2001 - 15:39h / DDPO / Avtor: Mojca / 82 / 6
V davčno-finančni praksi (februar 2001) je objavljena preglednica o uporabi blaga za poslovne in neposlovne namene v povezavi z obračunom DDV. Mene pa bi zanimalo to stališče v povezavi z 12.členom ZDDPO.
1. Če je dajanje daril brez reklamnih sporočil uporaba blaga za neposlovni namen (torej po zakonu to naj ne bi imelo nič skupnega s poslovanjem družbe?), pomeni potemtakem to tudi davčno nepriznan odhodek? Ali pa se sme reči, da so ta darila posledica opravljanja dejavnosti, in so zatorej to poslovni odhodki?
2. Revizorji so me opozorili (prav tako pa to piše tudi v davčno-finačni praksi (januar 2001)), da pod REKLAMO sodi le tisto, kar predstavlja JAVNO OGLAŠEVANJE davčnega zavezanca, kar je dogovorjeno s pogodbo in temelji na protistoritvi pogodbenega partnerja. Sem nikakor ne morejo soditi manjši predmeti, ki imajo vlogo daril z logotipom (kot so to rokovniki, pisala, ure, oblačila,...). Prav to pa navaja navedena tabela opredeljevanja blaga za poslovne in neposlovne namene. Oprostite prosim, ampak to je pa že popolna zmeda. V enem članku ali mnenju tako, v drugem drugače. Ker takšni predmeti ne morejo biti reklama, so lahko kvečjemu darilo - torej neposloni namen. In kako se darilo v obliki rokovnika (z logotipom ali brez) razlikuje od plačane večerje, ki pa sodi pod reprezentanco, ki se v 70% prizna kot davčno priznani odhodek?
Mislim, da so stališča na tem področju tako zelo pomešana, najasna, skregana ena z drugimi, da davčni zavezanec po ZDDPO res ne more več vedeti, kaj pomeni kateri poslovni dogodek. In če pri tem upoštevam še načelo PROSTE PRESOJE uradne osebe, ki vodi davčni postopek, da SAMA PO SVOJEM PREPRIČANJU odloči o tem, katera dejstva bo štela za dokazana in katera ne, se lahko res poslovim od zdrave pameti in grem raje murke špičit.
Kaj pravite vi?
1. Če je dajanje daril brez reklamnih sporočil uporaba blaga za neposlovni namen (torej po zakonu to naj ne bi imelo nič skupnega s poslovanjem družbe?), pomeni potemtakem to tudi davčno nepriznan odhodek? Ali pa se sme reči, da so ta darila posledica opravljanja dejavnosti, in so zatorej to poslovni odhodki?
2. Revizorji so me opozorili (prav tako pa to piše tudi v davčno-finačni praksi (januar 2001)), da pod REKLAMO sodi le tisto, kar predstavlja JAVNO OGLAŠEVANJE davčnega zavezanca, kar je dogovorjeno s pogodbo in temelji na protistoritvi pogodbenega partnerja. Sem nikakor ne morejo soditi manjši predmeti, ki imajo vlogo daril z logotipom (kot so to rokovniki, pisala, ure, oblačila,...). Prav to pa navaja navedena tabela opredeljevanja blaga za poslovne in neposlovne namene. Oprostite prosim, ampak to je pa že popolna zmeda. V enem članku ali mnenju tako, v drugem drugače. Ker takšni predmeti ne morejo biti reklama, so lahko kvečjemu darilo - torej neposloni namen. In kako se darilo v obliki rokovnika (z logotipom ali brez) razlikuje od plačane večerje, ki pa sodi pod reprezentanco, ki se v 70% prizna kot davčno priznani odhodek?
Mislim, da so stališča na tem področju tako zelo pomešana, najasna, skregana ena z drugimi, da davčni zavezanec po ZDDPO res ne more več vedeti, kaj pomeni kateri poslovni dogodek. In če pri tem upoštevam še načelo PROSTE PRESOJE uradne osebe, ki vodi davčni postopek, da SAMA PO SVOJEM PREPRIČANJU odloči o tem, katera dejstva bo štela za dokazana in katera ne, se lahko res poslovim od zdrave pameti in grem raje murke špičit.
Kaj pravite vi?
STARI POŠTAR - 12.07.2001 - 22:31
Predvsem ne nasedajte (in vi to očitno ne) vsakomur, ki ima pet minut časa, da napiše kaj on misli, pristojen za tolmačenje pa itak ni. Poleg ljubiteljskih tolmačev zmedo delajo tudi brdavsi, toda če ne boli in če nič ne stane (smo včasih rekli) potem STARI POŠTAR vzame tudi kakšno brdavsarsko prakso za svojo. Če pa je ta praksa kontra davloplačevalcem obenem pa ne izhaja iz določil zakona, potem je zrela za prezrtje. Vaši revizorji so vam povedali brdavsovsko prakso, vi se pa orientirajte. Tudi njim bi prišlo prav, če bi kdaj navedli kakšen člen zakona, ko stresajo nasvete okoli. Je pa res, da tudi znanje napreduje in tistemu, čemur smo včasih rekli reklamiranje proizvoda (zato smo poznali reklamne akcije in reklamne izdelke) sedaj pravijo pospeševanje prodaje (zato imajo prodajno pospeševalne akcije), reklamiranje so pa za davčne potrebe prekrstili v "javno oglaševanje na osnovi podpisane pogodbe".
Tisti, ki se stem več ukvarjate, boste morali o tem tudi več vedeti, potem pa dvigniti glas, če bo kdo kaj čez noč preimenoval ali posiljeno odnesel iz vsakdanje uporabe in prakse.
Toliko. Upam na odmeve.
KIM - 13.07.2001 - 07:28
STARI POŠTAR :
-------------------------------
Predvsem ne nasedajte (in vi to očitno ne) vsakomur, ki ima pet minut časa, da napiše kaj on misli, pristojen za tolmačenje pa itak ni. Poleg ljubiteljskih tolmačev zmedo delajo tudi brdavsi, toda če ne boli in če nič ne stane (smo včasih rekli) potem STARI POŠTAR vzame tudi kakšno brdavsarsko prakso za svojo. Če pa je ta praksa kontra davloplačevalcem obenem pa ne izhaja iz določil zakona, potem je zrela za prezrtje. Vaši revizorji so vam povedali brdavsovsko prakso, vi se pa orientirajte. Tudi njim bi prišlo prav, če bi kdaj navedli kakšen člen zakona, ko stresajo nasvete okoli. Je pa res, da tudi znanje napreduje in tistemu, čemur smo včasih rekli reklamiranje proizvoda (zato smo poznali reklamne akcije in reklamne izdelke) sedaj pravijo pospeševanje prodaje (zato imajo prodajno pospeševalne akcije), reklamiranje so pa za davčne potrebe prekrstili v
KIM - 13.07.2001 - 07:36
Dragi moji sotrpini. Tema o poslovno potrebnih in nepotrebnih stroških v povezavi s stroški reprezentance in darili je bila prvič objavljena v decembrski reviji Davčni bilten. Ker sem v članku opazila nekaj napak, sem se pogovorila z avtorico, ki se mi je sicer zahvalila za opozorilo. Ko sem skoraj mislila, da sva razčistili dilemo, ki muči tudi vas Mojca, pa me je lepo opozorila, da ima davčni inšpektor vselej pravico do proste presoje, da pa nam, davčnim zavezancem, kljub temu ostane pravica pritožbe. Lepo kajne! No, mi smo se odločili in članek kopirali. Imamo ga pripravljenega in vedno pri roki za takrat, ko bomo dobili obisk davčnega in špektorja.
Pa dosti sreče in zdrave pameti želim nam vsem.
MARTIN KRPAN - 13.07.2001 - 08:53
Pod 1
Z vidika dajanja daril drugim osebam (mislim predvsem na obstoječe in bodoče poslovne partnerje) sem mnenja, da se vstopni DDV ne sme odbijati, davčno priznani odhodki pa so priznani v višini 70 % nastalih odhodkov - reprezentanca.
Pod 2
Zame osebno je tudi dajanje npr. potiskanih dežnikov, majic, tudi manjših predmetov (potiskana pisala, koledarčki, rokovniki ...) itd. davčno priznan in potreben odhodek. Verjetno je najbolje Stari poštar opredelil pravilni pomen besede, da gre za pospeševanje prodaje. Poslovnim partnerjem predlagamo, da si za deljenje takšnih "propagandnih artiklov" pripravijo posebne plane - sklepe - projekte, kjer upravičujejo nakup in porabo takšnih artiklov.
Mogoče pod 2 bolj plastični primer: Trgovec se odloči za nakup 1000 majic, vžigalnikov, dežnikov itd.. Organizira tek "najbolj lačnih", kjer vsak udeleženec dobi eden izmed navedenih "potiskanih rekvizitov". Akcijo je oglaševal v časniku ter s pomočjo propagandnih letakov, na cilju so bili njegovi propagandni plakati, vsak udeleženec je dobil tudi pijačo (npr. sok, vodo ...). V takšnem kontekstu "normalen brdavs" ne more oporekati poslovni potrebnosti navedenih odhodkov.
sy - 13.07.2001 - 09:07
Se strinjam s Martinom Krpanom in Starim poštarjem. NAši brdavsi očitno mislijo, da so vsemogočni, a o trženju, pospeševanju prodaje in podobnih zadevah milo rečeno nimajo pojma. Ampak saj oni si lahko tako vedno vse po svoje tolmačijo. Vsakemu, ki ima vsaj malo razdelane pojem na tem področju gredo lasje pokonci, ko beremo ugotovitve brdavsov. Čas bi že bil, da bi tudi tržna stroka lahko dodala svoj lonček.
LP.
Mojca - 13.07.2001 - 11:25
Kako zelo se strinjam z vsemi vami. Jezi me, ker sem res velikokrat postavljena pred dejstvo, da se moram odločiti, ali biti bolj papeška od papeža in s tem delati "v škodo" podjetju (čeprav s tem podjetju prihranim nevšečnosti, če bi se "morda le kdo kdaj pojavil in ravno to našel...") ali pa presoditi po svoji zdravi pameti in dati cesarju le kar je cesarjevega in niti pikice več - s tem pa tvegam, da bo "tisti nekdo", ki ima pravico do proste presoje po svoji pameti imel drugačno stališče kot jaz in potem bo.... Hja, pritožba, ta beseda me nič kaj ne potolaži... In mislim, da je tema, katero sem odprla, eno "veliko gnezdo", kjer se lahko marsikaj izkrivi in tolmači tako ali drugače, nekomu v veliko škodo, drugemo spet ne. Očitno spet velja princip - le zakaj bi bilo enostavno, če pa je lahko komplicirano?