prekla - 13.04.2007 - 13:22

tudi jaz ga potrebujem

Severina - 13.04.2007 - 20:14

Prosimin hvala!
lp

Pepelka - 14.04.2007 - 11:30

Šimelc tega pravilnika je bil objavljen v eni izmed lanskih številk IKSa, vendar pa si morate sami opredeliti računovodske usmeritve, ki jih boste uporabljali-in to pošteno razmislite, da vam ne bi revizija ali inšpekcija mogla kaj oporekati (pravila pomembnosti in bistvenosti, metode vrednotenja...)

lila - 14.04.2007 - 17:28

SRS 2001

Na podlagi 51. člena zakona o gospodarskih družbah in v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi je direktor (uprava) družbe __________ dne __________ sprejel



PRAVILNIK O RAČUNOVODSTVU


I. SPLOŠNE DOLOČBE


1. člen

S tem pravilnikom je za družbo Janezxx d.o.o.____________________ (v nadaljevanju družba) določena organiziranost računovodstva, računovodsko odgovornost in računovodska opravila.

2. člen

Družba upošteva pri pripravi računovodskih izkazov temeljne računovodske predpostavke:
· nastanek poslovnega dogodka.
· časovno neomejenost delovanja,
· resnična in poštena predstavitev v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamičnih cen ne pa hiperinflacije.

Prav tako družba pri pripravi računovodskih izkazov upošteva naslednje kakovostne značilnosti: razumljivost, ustreznost, zanesljivost, primerljivost.

3. člen

Družba upošteva za vrednotenje postavk splošna pravila vrednotenja v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD):
1. predpostavlja se nadaljevanje družbe kot delujočega podjetja;
2. uporaba metod vrednotenja se brez utemeljenih razlogov ne sme spreminjati iz poslovnega leta v poslovno leto (stalnost vrednotenja);
3. treba je upoštevati načelo previdnosti, in sicer zlasti tako:
· da se izkažejo samo dobički, ki so do bilančnega presečnega dne že uresničeni;
· da se upoštevajo vsa predvidljiva tveganja in izgube, nastale v poslovnem letu ali v katerem od prejšnjih poslovnih let, tudi če ta tveganja oziroma izgube postanejo znane šele v obdobju po bilančnem presečnem dnevu do dneva izdelave letnih računovodskih izkazov;
· amortizacijo in druge odpise je treba upoštevati ne glede na to, ali se poslovno leta konča z dobičkom ali z izgubo;
4. odhodke in prihodke je treba upoštevati ne glede na to, kdaj so bili plačani oziroma prejeti;
5. sestavine sredstev in obveznosti do virov sredstev je treba vrednotiti posamično;
6. začetna bilanca stanja poslovnega leta se mora ujemati s končno bilanco stanja prejšnjega poslovnega leta.

Od naštetih splošnih pravil je dovoljeno odstopiti samo v izjemnih primerih, določenih v Slovenskih računovodskih standardih. V takem primeru bo družba v prilogi k izkazom pojasnila razloge za takšen odstop in opisala, kakšne učinke ima to za prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.


II. ORGANIZIRANOST RAČUNOVODSTVA

4. člen

Družba sklene za vodenje poslovnih knjig pogodbo z računovodskim servisom, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
zaposleni v računovodskem servisu spoštujejo kodeks računovodskih servisov.

Družba in računovodski servis se v pogodbi natančno dogovorita za obseg del in nalog, ki jih bo prevzel računovodski servis.


III. RAČUNOVODSKA ODGOVORNOST

5. člen

Računovodski servis skrbi in odgovarja za:
· organiziranje in usklajevanje del v tistem delu računovodskih opravil, ki mu je zaupan,
· poznavanje in spoštovanje SRS, kodeksa računovodskih načel in kodeksa računovodskih servisov, mednarodnih računovodskih standardov, kodeksa poklicne etike računovodje, davčnih in finančnih predpisov,
· strokovnost in roke za izdelavo posameznih poročil ter drugih opravil v skladu s sklenjeno pogodbo,
· sodelovanje z zunanjimi revizorji, v kolikor revidirajo družbo bodisi na podlagi predpisov bodisi na zahtevo ali poslovodstva
· stalno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih v računovodskem servisu,
· uvajanje sodobnejših računalniških obdelav podatkov ter računovodskih metod,
· opozarjanje na morebitne potrebne popravke, spremembe in dopolnitve pravilnika o računovodstvu družbe.

6. člen

V prilogi k temu pravilniku (ali pa v pogodbi o vodenju poslovnih knjig) se določi osebe, ki so odgovorne, da pravočasno, popolno in v ustrezni obliki oddajo vse verodostojne knjigovodske listine družbe v obdelavo računovodskemu servisu. Način oddaje knjigovodskih listin je prav tako opredeljen v prilogi k temu pravilniku.


IV. RAČUNOVODSKA OPRAVILA

1. Računovodsko predračunavanje

7. člen

Računovodske predračune sestavlja po potrebi in na zahtevo poslovodstva računovodski servis.

8. člen

Predračunska bilanca stanja je po obliki enaka bilanci stanja v skladu z zahtevami SRS 24.

9. člen

Predračunski izkaz poslovnega izida sestavlja družba po SRS 25 - različica I.

10. člen

Računovodski predračuni so po vsebini, obliki in metodah usklajeni z računovodskimi obračuni.


2. Računovodsko obračunavanje

11. člen

Računovodske obračune sestavlja družba za potrebe poslovodstva, lastnike ter za zunanje uporabnike.

12. člen

Za družbo kot celoto računovodski servis sestavi obračunsko bilanco stanja in obračunski izkaz poslovnega izida z bilančnim dobičkom.

13. člen

Obračunski izkazi so dopolnjeni s pojasnili postavk v njih, tako da skupaj z njimi sestavljajo računovodsko poročilo. Pojasnila pripravi računovodski servis skupaj s poslovodstvom družbe.

14. člen

Računovodska poročila hrani družba trajno.

2.1. Bilanca stanja

15. člen

Obračunska bilanca stanja vsebuje sredstva in obveznosti do virov sredstev na bilančni presečni dan.
16. člen

Družba sestavlja obračunsko bilanco stanja v obliki kot jo predvideva SRS 24.

17. člen

Pojasnila k bilanci stanja vsebujejo:
· strukturo sredstev
· strukturo obveznosti do virov sredstev
· metode vrednotenja ekonomskih kategorij
· odmiki od predračunske bilance stanja, če le-ta obstaja

2.2. Izkaz poslovnega izida

18. člen

Obračunski izkaz poslovnega izida prikazuje vse prihodke, odhodke in poslovni izid v obračunskem obdobju, ki je enako koledarskemu letu.

Sestavni del izkaza poslovnega izida je tudi prikaz bilančnega dobička oziroma bilančne izgube. Dopolnitev izkaza poslovnega izida vsebuje najmanj naslednje postavke:
- poslovni izid poslovnega leta,
- preneseni dobiček / prenesena izguba,
- zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv,
- zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička,
- povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička in
- bilančni dobiček / bilančna izguba.

19. člen

Družba sestavlja obračunski izkaz poslovnega izida v skladu s SRS 25, različica I.

20. člen

Pojasnila k izkazu poslovnega izida vsebujejo:
· strukturo prihodkov
· strukturo stroškov
· strukturo odhodkov
· metode vrednotenja porabe materiala
· metode in stopnje obračunavanja amortizacije
· način oblikovanja popravkov vrednosti ekonomskih kategorij



21. člen

Računovodski servis izdeluje medletne obračunske izkaze za družbo, v kolikor je to dogovorjeno v pogodbi o vodenju poslovnih knjig oziroma na posebno zahtevo poslovodstva.


3. Knjigovodstvo

3.1. Knjigovodske listine

22. člen

Družba mora za vse poslovne dogodke, ki se pojavljajo v zvezi poslovanjem, sestaviti knjigovodske listine.

23. člen

Notranja izvirna knjigovodska listina se praviloma izstavi na kraju in v času poslovnega dogodka. V kolikor zaradi narave poslovanja družbe listine ni mogoče izstaviti tako, se jo izstavi na sedežu družbe takoj, ko je to mogoče, najkasneje pa v roku dveh delovnih dni po poslovnem dogodku.
Notranje izvirne knjigovodske listine, njihova knjigovodska oznaka in število izvodov:


Naziv listine

Knjigovodska oznaka
Potrebno število izvodov
Oseba, ki jo podpiše
· izdan račun IR 2
· izdan avansni račun AIR (lahko IR) 2
· bremepis BMP-i (lahko IR) 2
· dobropis DBP-i (lahko IR) 2
· obračun potnih stroškov 1
· blagajniški prejemek BP 2
· blagajniški izdatek BI 2
·
·
·

24. člen

Notranja izpeljana knjigovodska listina se praviloma izstavi v računovodskem servisu.

Notranje izpeljane knjigovodske listine, njihova knjigovodska oznaka in število izvodov:


Naziv listine

Knjigovodska oznaka
Potrebno število izvodov
Oseba, ki jo podpiše
· temeljnice T 1
· zbirnik obračuna plač PL 2
·
·
·
·
·

25. člen

Zunanja izvirna knjigovodska listina je tista, ki jo družba prejme iz okolja.

Zunanje izvirne knjigovodske listine, njihova knjigovodska oznaka in število izvodov:


Naziv listine

Knjigovodska oznaka
Oseba, ki jo kontrolira
· prejet račun PR
· prejet avansni račun APR (lahko PR)
· prejet bremepis BMP-p (lahko PR)
· prejet dobropis DBP-p (lahko PR)
· izpisek bančnih računov TR, DR, Ba
·
·

26. člen

Podlaga za evidentiranje v poslovne knjige je le originalna zunanja izvirna knjigovodska listina. V kolikor družba v računovodstvo ne želi oddati originalne listine, mora biti v seznamu knjigovodskih listin za vsako tako vrsto listin natančno opredeljeno, prav tako pa mora biti določeno, kako se v tem primeru arhivirajo originalne listine ter na kakšen način jih je mogoče po potrebi primerjati s kopijami v računovodstvu.

27. člen

Kontroliranje zunanjih knjigovodskih listin: v 24. členu tega pravilniku je določena oseba za kontroliranje posamezne vrste zunanjih knjigovodskih listin. Le-ta s svojim podpisom potrdi verodostojnost listine.

Ob prejemu zunanje knjigovodske listine je oseba, ki v družbi sprejema in pregleduje ter evidentira pošto, dolžna evidentirati datum prejema te listine.

28. člen

Knjigovodske listine, ki jih družba odda računovodskemu servisu za knjiženje, se štejejo za resnične in verodostojne knjigovodske listine ne glede na to, ali jih je odgovorna oseba iz družbe podpisala ali ne. V kolikor knjigovodske listine niso podpisane, za resničnost in verodostojnost knjigovodskih listin odgovarja direktor družbe.

V kolikor iz prejete knjigovodske listine nista razvidna narava in obseg poslovnega dogodka ali pa je očitno, da gre za strošek, ki se ne nanaša na poslovanje družbe in je odgovorna oseba družbe ne zna ali noče pojasniti, jo sme računovodski servis oziroma njegov zaposleni evidentirati kot terjatev do osebe, ki je listino s podpisom potrdila, v kolikor pa na listini ni podpisa, pa kot terjatev do direktorja družbe. V kolikor terjatev do zadnjega dne v naslednjem mesecu po njenem nastanku ni poravnana, se šteje kot posojilo osebi, do katere je izkazana ter se obrestuje po priznani obrestni meri ustrezne ročnosti, ki velja na ta dan (na dan evidentiranja posojila). Do izpostavitve sekundarnega trga državnih obveznic se uporablja izklicana obrestna mera državnih obveznic ustrezne ročnosti s primarnega trga.

29. člen

Knjigovodske listine družbe se nahajajo računovodskem servisu do 30. aprila naslednjega leta, po tem datumu jih družba arhivira v svojem arhivu za obdobje deset let, zbirnike obračunov plač skupaj s plačilnimi listami pa trajno.

3.2. Poslovne knjige

30. člen

Družba vodi temeljni poslovni knjigi v skladu s 51. členom ZGD. Temeljni poslovni knjigi sta dnevnik in glavna knjiga. V okviru glavne knjige vodi družba analitični razvid kupcev in dobaviteljev ter posojilodajalcev in posojilojemalcev.

31. člen

Družba vodi tudi pomožne knjige in sicer:
· register osnovnih sredstev – vodi ga računovodski servis
· obračun plač – vodi ga računovodski servis
· blagajniška knjiga – vodi družba sama
· razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) o materialu, polproizvodih, proizvodih in blagu – vodi družba sama.

32. člen

Družba knjiži poslovne dogodke v glavno knjigo na podlagi izvirnih listin ter notranjih izpeljanih (ob upoštevanju 26. člena tega pravilnika) ažurno. Ažurnost je zagotovljena, če je knjiženje opravljeno v __ dneh od prejema izvirnih knjigovodskih listin v računovodski servis ter v roku 8 dni od izstavitve notranje izpeljane knjigovodske listine.

33. člen

Družba arhivira dnevnik in glavno knjigo po zaključku poslovnega leta na elektronskem mediju ter ju natisne.


34. člen

Družba evidentira posamezne poslovne dogodke na najmanj 4-mestne konte. Družba uporablja kontni načrt, ki temelji na priporočenem kontnem načrtu Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, pripravi pa ga s soglasjem poslovodstva računovodski servis. Računovodski servis zaradi medletnih dopolnitev vsako leto po zaključku poslovnih knjig natisne kontni načrt in ga predloži poslovodstvu družbe, ta pa ga priloži k temu pravilniku.

35. člen

Register osnovnih sredstev vodi računovodski servis računalniško.

36. člen

Obračun plač opravlja računovodski servis mesečno, najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Obračun plač se opravlja v skladu z družbinim pravilnikom o delovnih razmerjih.

37. člen

Blagajniško knjigo družba vodi računalniško. Blagajniške izdatke za družbo podpisujejo blagajnik, oseba, ki je izplačilo odobrila in prejemnik. Blagajniški dnevnik podpisujeta blagajnik in pooblaščena oseba, blagajniški prejemek pa blagajnik in vplačnik. Blagajniški maksimum določi direktor s sklepom. Pooblaščena oseba za odobritev izdatkov je direktor družbe.

38. člen

Razčlenjevalne razvide (analitične evidence) o materialu, polproizvodih, proizvodih in blagu vodi družba računalniško. Družba mesečno posreduje podatke o porabi in stanju materiala, polproizvodov, proizvodov in blaga računovodskemu servisu. Računovodski servis da družbi natančna navodila, katere podatke potrebuje za knjiženje v glavno knjigo.

39. člen

Natis, zaključevanje in arhiviranje dnevnika in glavne knjige družba opravi do 30. aprila za preteklo leto. V kolikor se letni računovodski izkazi sprejmejo po tem datumu, se to opravi najkasneje v roku 15 dni od dneva sprejetja letnih računovodskih izkazov.

Dnevnik se zaključi tako, da se promet na obeh straneh dnevnika podčrta, pod črto pa se vpiše kraj in datum zaključitve, ime in priimek direktorja in odgovorne osebe računovodskega servisa, oba pa zaključitev tudi podpišeta. Glavna knjiga se natisne in arhivira.


4. Računovodsko izkazovanje ekonomskih kategorij

4.1. Osnovna sredstva

40. člen

V skladu SRS 1.43. se stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 100 evrov, v družbi razporejajo.

41. člen

Pri obračunu amortizacije družba uporablja enakomerno časovno amortiziranje vseh opredmetenih osnovnih sredstev.

42. člen

Amortizacijske stopnje družba določi z upoštevanjem dobe koristnosti. Dobo koristnosti določi pooblaščena oseba družbe – oseba, ki je odgovorna za kontrolo prejetega računa in jo vpiše na račun, preden gre le-ta v knjiženje. Ista oseba tudi določi oziroma poskrbi za določitev preostale vrednosti pri naslednjih skupinah osnovnih sredstev:
· zgradbe
· avtomobili
· proizvajalna oprema, katere vrednost je večja od______________
·
·

43. člen

Inventurna komisija za popis opredmetenih osnovnih sredstev preverja vsako leto ustreznost dobe koristnosti amortizirljivih sredstev ter ustreznost knjigovodske vrednosti s čisto iztržljivo vrednostjo oziroma nadomestljivo vrednostjo. V kolikor inventurna komisija oceni, da knjigovodska vrednost osnovnega sredstva ne ustreza čisti iztržljivi vrednosti oziroma nadomestljivi vrednosti, poda pobudo za prevrednotovanje osnovnega sredstva poslovodstvu.

O potrebi po prevrednotovanju odloča poslovodstvo. Prevrednotovanje se opravi na podlagi cenitve pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti.


4.2. Zaloge

44. člen

Družba uporablja pri porabi oziroma zmanjševanju zalog materiala metodo zaporednih cen (fifo).

45. člen

Družba uporablja pri porabi oziroma zmanjševanju zalog blaga metodo obratnozaporednih cen (lifo).

46. člen

Zaloge poslovnih učinkov (proizvodov, polproizvodov in nedokončane proizvodnje) družba vrednoti po proizvajalnih stroških.

47. člen

Inventurna komisija za popis materiala, blaga in poslovnih učinkov, preverja ustreznost knjigovodske vrednosti s čisto iztržljivo vrednostjo, ugotavlja dovoljeno uporabnost artiklov in predlaga vrednostni odpis vrednosti zalog.

48. člen

Družba v posebnem pravilniku vsako leto v odvisnosti od obsega dejavnosti določi odstotek dovoljenega normalnega odpisa zaradi kala, razbitja, razsipa in okvare. V tem pravilniku tudi določi odgovorne osebe za bremenitev, v kolikor bi odpis presegal dovoljenega.

4.3. Terjatve

49. člen

Ob koncu poslovnega leta pripravi računovodski servis seznam terjatev, starejših od ___ dni po zapadlosti, direktor pa na osnovi tega izda sklep za oblikovanje popravkov vrednosti terjatev.

50. člen

Družba ohranja realno vrednost terjatev do tujih kupcev s preračunom valute po nakupnem tečaju banke ______________. Družba smatra kot utemeljen razlog za uveljavitev tega tečaja v skladu s SRS 5.42 dejstvo, da so vsi prilivi iz naslova plačila teh terjatev usmerjeni na to poslovno banko.

4.4. Obveznosti

51. člen

Družba ohranja realno vrednost poslovnih in finančnih obveznosti do tujine s preračunom valute po prodajnem tečaju banke ________________. Družba smatra kot utemeljen razlog za uveljavitev tega tečaja v skladu s SRS 9.61 in 11. 51 dejstvo, da so vsi odlivi iz naslova plačila teh obveznosti poravnani iz te poslovne banke.


5. Računovodsko nadziranje

52. člen

Zaradi preverjanja zanesljivosti obračunskih podatkov opravi družba popis sredstev in dolgov na dan 31.12. Navodila za popis, uskladitev in obračun popisnih razlik pripravi poslovodstvo v sodelovanju z računovodskim servisom.

53. člen

Družba vsakih pet let izbere pooblaščenega revizorja, ki presodi pravilnost sistema računovodskega nadziranja ter načina sestavljanja računovodskih izkazov.


6. Računovodsko proučevanje

54. člen

Računovodsko proučevanje opravlja računovodski servis na podlagi vsakokratne zahteve poslovodstva družbe. Na podlagi tega se presoja in pojasnjuje stanje in uspešnost poslovanja družbe.

55. člen

Pri računovodskem proučevanju se izračunava tiste računovodske kazalnike, ki temeljijo na računovodskih podatkih. Uporabljajo se temeljni kazalniki, ki jih vsebuje SRS 29.


V. KONČNI DOLOČBI

56. člen

Ta pravilnik začne veljati z …….., uporablja pa se že za celo poslovno leto …....

57. člen

Za primere, ki niso določeni s tem pravilnikom, veljajo sklepi direktorja, družbenikov in določbe slovenskih računovodskih standardov in drugih predpisov.


Datum: Direktor:

lila - 14.04.2007 - 17:32

SRS 2006


Na podlagi 54. člena zakona o gospodarskih družbah in v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi je direktor (uprava) družbe __________ dne __________ sprejel


PRAVILNIK O RAČUNOVODSTVU


I. SPLOŠNE DOLOČBE


1.člen

S tem pravilnikom je za družbo Janezxx d.o.o.____________________ (v nadaljevanju družba) določena organiziranost računovodstva, računovodsko odgovornost in računovodska opravila.

2.člen

Družba upošteva pri pripravi računovodskih izkazov temeljni računovodski predpostavki:
· nastanek poslovnega dogodka in
· časovno neomejenost delovanja.

Prav tako družba pri pripravi računovodskih izkazov upošteva naslednje kakovostne značilnosti: razumljivost, ustreznost, zanesljivost, primerljivost.

3.člen

Družba upošteva za vrednotenje postavk splošna pravila vrednotenja v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD):
1. predpostavlja se nadaljevanje družbe kot delujočega podjetja;
2. uporaba metod vrednotenja se brez utemeljenih razlogov ne sme spreminjati iz poslovnega leta v poslovno leto (stalnost vrednotenja);
3. treba je upoštevati načelo previdnosti;
treba je upoštevati načelo poštene vrednosti;
odhodke in prihodke je treba upoštevati ne glede na to, kdaj so bili plačani oziroma prejeti;
sestavine sredstev in obveznosti do virov sredstev je treba vrednotiti posamično;
začetna bilanca stanja poslovnega leta se mora ujemati s končno bilanco stanja prejšnjega poslovnega leta.

Od naštetih splošnih pravil je dovoljeno odstopiti samo v izjemnih primerih, določenih v Slovenskih računovodskih standardih ali mednarodnih standardih računovodskega poročanja. V takem primeru bo družba v prilogi k izkazom pojasnila razloge za takšen odstop in opisati, kakšne učinke ima to za prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.

II. ORGANIZIRANOST RAČUNOVODSTVA

4.člen

Družba sklene za vodenje poslovnih knjig pogodbo z računovodskim servisom, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
zaposleni v računovodskem servisu spoštujejo kodeks računovodskih servisov,
¨ drugo...

Družba in računovodski servis se v pogodbi natančno dogovorita za obseg del in nalog, ki jih bo prevzel računovodski servis.

III. RAČUNOVODSKA ODGOVORNOST

5.člen

Računovodski servis skrbi in odgovarja za:
· organiziranje in usklajevanje del v tistem delu računovodskih opravil, ki mu je zaupan,
· poznavanje in spoštovanje SRS, kodeksa računovodskih načel in kodeksa računovodskih servisov, mednarodnih računovodskih standardov, kodeksa poklicne etike računovodje, davčnih in finančnih predpisov,
· strokovnost in roke za izdelavo posameznih poročil ter drugih opravil v skladu s sklenjeno pogodbo,
· sodelovanje z zunanjimi revizorji, v kolikor revidirajo družbo bodisi na podlagi predpisov bodisi na zahtevo ali poslovodstva,
· stalno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih v računovodskem servisu,
· uvajanje sodobnejših računalniških obdelav podatkov ter računovodskih metod,
· opozarjanje na morebitne potrebne popravke, spremembe in dopolnitve pravilnika o računovodstvu družbe.

6.člen

V prilogi k temu pravilniku (ali pa v pogodbi o vodenju poslovnih knjig) se določi osebe, ki so odgovorne, da pravočasno, popolno in v ustrezni obliki oddajo vse verodostojne knjigovodske listine družbe v obdelavo računovodskemu servisu. Način oddaje knjigovodskih listin je prav tako opredeljen v prilogi k temu pravilniku.

IV. RAČUNOVODSKA OPRAVILA

1. Računovodsko predračunavanje

7.člen

Računovodske predračune sestavlja po potrebi in na zahtevo poslovodstva računovodski servis.

8.člen

Predračunska bilanca stanja je po obliki enaka bilanci stanja v skladu z zahtevami SRS 24.

9.člen

Predračunski izkaz poslovnega izida sestavlja družba po SRS 25 - različica I.

10.člen

Računovodski predračuni so po vsebini, obliki in metodah usklajeni z računovodskimi obračuni.

2. Računovodsko obračunavanje

11.člen

Računovodske obračune sestavlja družba za potrebe poslovodstva, lastnike ter za zunanje uporabnike.

12.člen

Za družbo kot celoto računovodski servis sestavi obračunsko bilanco stanja in obračunski izkaz poslovnega izida z bilančnim dobičkom.

13.člen

Obračunski izkazi so dopolnjeni s pojasnili postavk v njih, tako da skupaj z njimi sestavljajo računovodsko poročilo. Pojasnila pripravi računovodski servis skupaj s poslovodstvom družbe.

14.člen

Računovodska poročila hrani družba trajno.

2.1. Bilanca stanja

15.člen

Obračunska bilanca stanja vsebuje sredstva in obveznosti do virov sredstev na bilančni presečni dan.

16.člen

Družba sestavlja obračunsko bilanco stanja v obliki kot jo predvideva SRS 24.

17.člen

Pojasnila k bilanci stanja vsebujejo:
· strukturo sredstev
· strukturo obveznosti do virov sredstev
· model vrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev,
· model vrednotenja neopredmetenih sredstev,
· model vrednotenja finančnih sredstev,
· model vrednotenja naložbenih nepremičnin,
· odmiki od predračunske bilance stanja, če le-ta obstaja


2.2. Izkaz poslovnega izida

18.člen

Obračunski izkaz poslovnega izida prikazuje vse prihodke, odhodke in poslovni izid v obračunskem obdobju, ki je enako koledarskemu letu.

Sestavni del izkaza poslovnega izida je tudi prikaz bilančnega dobička oziroma bilančne izgube. Dopolnitev izkaza poslovnega izida vsebuje najmanj naslednje postavke:
- čisti poslovni izid poslovnega leta,
- preneseni dobiček / prenesena izguba,
- zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv,
- zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička ločene po posameznih vrstah,
- povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločene po posameznih vrstah
- bilančni dobiček / bilančna izguba.

19.člen

Družba sestavlja obračunski izkaz poslovnega izida v skladu s SRS 25, različica I.

20.člen

Pojasnila k izkazu poslovnega izida vsebujejo:
· strukturo prihodkov
· strukturo stroškov
· strukturo odhodkov
· metode vrednotenja porabe materiala
· metode in stopnje obračunavanja amortizacije
· način odpisa drobnega inventarja
· način oblikovanja popravkov vrednosti terjatev.

21.člen

Računovodski servis izdeluje medletne obračunske izkaze za družbo, v kolikor je to dogovorjeno v pogodbi o vodenju poslovnih knjig oziroma na posebno zahtevo poslovodstva.

3. Knjigovodstvo

3.1. Knjigovodske listine

22.člen

Družba mora za vse poslovne dogodke, ki se pojavljajo v zvezi poslovanjem, sestaviti knjigovodske listine.

23.člen

Notranja izvirna knjigovodska listina se praviloma izstavi na kraju in v času poslovnega dogodka. V kolikor zaradi narave poslovanja družbe listine ni mogoče izstaviti tako, se jo izstavi na sedežu družbe takoj, ko je to mogoče, najkasneje pa v roku dveh delovnih dni po poslovnem dogodku.

Notranje izvirne knjigovodske listine, njihova knjigovodska oznaka in število izvodov:


Naziv listine

Knjigovodska oznaka
Potrebno število izvodov
Oseba, ki jo podpiše
· izdan račun IR 2
· izdan avansni račun AIR (lahko IR) 2
· bremepis BMP-i (lahko IR) 2
· dobropis DBP-i (lahko IR) 2
· obračun potnih stroškov 1
· blagajniški prejemek BP 2
· blagajniški izdatek BI 2
·
·
·


24.člen

Notranja izpeljana knjigovodska listina se praviloma izstavi v računovodskem servisu.

Notranje izpeljane knjigovodske listine, njihova knjigovodska oznaka in število izvodov:


Naziv listine

Knjigovodska oznaka
Potrebno število izvodov
Oseba, ki jo podpiše
· temeljnice T 1
· zbirnik obračuna plač PL 2
·
·
·
·
·

25.člen

Zunanja izvirna knjigovodska listina je tista, ki jo družba prejme iz okolja.

Zunanje izvirne knjigovodske listine, njihova knjigovodska oznaka in število izvodov:


Naziv listine

Knjigovodska oznaka
Oseba, ki jo kontrolira
· prejet račun PR
· prejet avansni račun APR (lahko PR)
· prejet bremepis BMP-p (lahko PR)
· prejet dobropis DBP-p (lahko PR)
· izpisek bančnih računov TR, DR, Ba
·
·


26.člen

Podlaga za evidentiranje v poslovne knjige je le originalna zunanja izvirna knjigovodska listina. V kolikor družba v računovodstvo ne želi oddati originalne listine, mora biti v seznamu knjigovodskih listin za vsako tako vrsto listin natančno opredeljeno, prav tako pa mora biti določeno, kako se v tem primeru arhivirajo originalne listine ter na kakšen način jih je mogoče po potrebi primerjati s kopijami v računovodstvu.


27.člen

Kontroliranje zunanjih knjigovodskih listin: v 24. členu tega pravilniku je določena oseba za kontroliranje posamezne vrste zunanjih knjigovodskih listin. Le-ta s svojim podpisom potrdi verodostojnost listine.

Ob prejemu zunanje knjigovodske listine je oseba, ki v družbi sprejema in pregleduje ter evidentira pošto, dolžna evidentirati datum prejema te listine.

28.člen

Knjigovodske listine, ki jih družba odda računovodskemu servisu za knjiženje, se štejejo za resnične in verodostojne knjigovodske listine ne glede na to, ali jih je odgovorna oseba iz družbe podpisala ali ne. V kolikor knjigovodske listine niso podpisane, za resničnost in verodostojnost knjigovodskih listin odgovarja direktor družbe.

V kolikor iz prejete knjigovodske listine nista razvidna narava in obseg poslovnega dogodka ali pa je očitno, da gre za strošek, ki se ne nanaša na poslovanje družbe in je odgovorna oseba družbe ne zna ali noče pojasniti, jo sme računovodski servis oziroma njegov zaposleni evidentirati kot terjatev do osebe, ki je listino s podpisom potrdila, v kolikor pa na listini ni podpisa, pa kot terjatev do direktorja družbe. V kolikor terjatev do zadnjega dne v naslednjem mesecu po njenem nastanku ni poravnana, se šteje kot posojilo osebi, do katere je izkazana ter se obrestuje po priznani obrestni meri ustrezne ročnosti, ki velja na ta dan (na dan evidentiranja posojila).

29.člen

Knjigovodske listine družbe se nahajajo računovodskem servisu do 30. aprila naslednjega leta, po tem datumu jih družba arhivira v svojem arhivu za obdobje deset let, zbirnike obračunov plač skupaj s plačilnimi listami pa trajno.

3.2. Poslovne knjige

30.člen

Družba vodi temeljni poslovni knjigi v skladu s 54. členom ZGD. Temeljni poslovni knjigi sta dnevnik in glavna knjiga. V okviru glavne knjige vodi družba analitični razvid kupcev in dobaviteljev ter posojilodajalcev in posojilojemalcev.


31.člen

Družba vodi tudi pomožne knjige in sicer:
· register osnovnih sredstev – vodi ga računovodski servis
· obračun plač – vodi ga računovodski servis
· blagajniška knjiga – vodi družba sama
· razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) o materialu, polproizvodih, proizvodih in blagu – vodi družba sama.

32.člen

Družba knjiži poslovne dogodke v glavno knjigo na podlagi izvirnih listin ter notranjih izpeljanih (ob upoštevanju 26. člena tega pravilnika) ažurno. Ažurnost je zagotovljena, če je knjiženje opravljeno v __ dneh od prejema izvirnih knjigovodskih listin v računovodski servis ter v roku 8 dni od izstavitve notranje izpeljane knjigovodske listine.

33.člen

Družba arhivira dnevnik in glavno knjigo po zaključku poslovnega leta na elektronskem mediju ter ju natisne.


34.člen

Družba evidentira posamezne poslovne dogodke na najmanj 4-mestne konte. Družba uporablja kontni načrt, ki temelji na priporočenem kontnem načrtu Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, pripravi pa ga s soglasjem poslovodstva računovodski servis. Računovodski servis zaradi medletnih dopolnitev vsako leto po zaključku poslovnih knjig natisne kontni načrt in ga predloži poslovodstvu družbe, ta pa ga priloži k temu pravilniku.

35.člen

Register osnovnih sredstev vodi računovodski servis računalniško.


36.člen

Obračun plač opravlja računovodski servis mesečno, najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Obračun plač se opravlja v skladu z družbinim pravilnikom o delovnih razmerjih.

37.člen

Blagajniško knjigo družba vodi računalniško. Blagajniške izdatke za družbo podpisujejo blagajnik, oseba, ki je izplačilo odobrila in prejemnik. Blagajniški dnevnik podpisujeta blagajnik in pooblaščena oseba, blagajniški prejemek pa blagajnik in vplačnik. Blagajniški maksimum določi direktor s sklepom. Pooblaščena oseba za odobritev izdatkov je direktor družbe.

38.člen

Razčlenjevalne razvide (analitične evidence) o materialu, polproizvodih, proizvodih in blagu vodi družba računalniško. Družba mesečno posreduje podatke o porabi in stanju materiala, polproizvodov, proizvodov in blaga računovodskemu servisu. Računovodski servis da družbi natančna navodila, katere podatke potrebuje za knjiženje v glavno knjigo.

39.člen

Natis, zaključevanje in arhiviranje dnevnika in glavne knjige družba opravi do 30. aprila za preteklo leto. V kolikor se letni računovodski izkazi sprejmejo po tem datumu, se to opravi najkasneje v roku 15 dni od dneva sprejetja letnih računovodskih izkazov.

Dnevnik se zaključi tako, da se promet na obeh straneh dnevnika podčrta, pod črto pa se vpiše kraj in datum zaključitve, ime in priimek direktorja in odgovorne osebe računovodskega servisa, oba pa zaključitev tudi podpišeta. Glavna knjiga se natisne in arhivira.



4. Računovodsko izkazovanje ekonomskih kategorij

4.1. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva

40.člen

Pri vrednotenju opredmetenih osnovnih sredstev družba uporablja model nabavne vrednosti.

Družba nima velikih nabavnih vrednosti osnovnih sredstev.

V skladu SRS 1.47. se stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, v družbi razporejajo med material.

Pri vrednotenju neopredmetenih sredstev družba uporablja model nabavne vrednosti.

41.člen

Pri obračunu amortizacije družba uporablja enakomerno časovno amortiziranje vseh opredmetenih osnovnih sredstev.

42.člen

Amortizacijske stopnje družba določi z upoštevanjem dobe koristnosti. Dobo koristnosti določi pooblaščena oseba družbe – oseba, ki je odgovorna za kontrolo prejetega računa in jo vpiše na račun, preden gre le-ta v knjiženje. Ista oseba tudi določi oziroma poskrbi za določitev preostale vrednosti pri naslednjih skupinah osnovnih sredstev:
· zgradbe
· avtomobili
· proizvajalna oprema, katere vrednost je večja od______________
·
·

43.člen

Inventurna komisija za popis opredmetenih osnovnih sredstev in neoredmetenih sredstev preverja vsako leto ustreznost dobe koristnosti amortizirljivih sredstev ter ustreznost knjigovodske vrednosti s čisto iztržljivo vrednostjo oziroma nadomestljivo vrednostjo. V kolikor inventurna komisija oceni, da knjigovodska vrednost sredstva ne ustreza čisti iztržljivi vrednosti oziroma nadomestljivi vrednosti, poda pobudo za oslabitev sredstva poslovodstvu.

O potrebi po oslabitvi odloča poslovodstvo. Oslabitev se opravi na podlagi cenitve pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti.


4.2. Zaloge

44.člen

Družba uporablja pri porabi oziroma zmanjševanju zalog materiala metodo zaporednih cen (fifo).

45.člen

Družba uporablja pri porabi oziroma zmanjševanju zalog blaga metodo tehtanih povprečnih cen.

46.člen

Zaloge poslovnih učinkov (proizvodov, polproizvodov in nedokončane proizvodnje) družba vrednoti po proizvajalnih stroških.


47.člen

Inventurna komisija za popis materiala, blaga in poslovnih učinkov, preverja ustreznost knjigovodske vrednosti s čisto iztržljivo vrednostjo, ugotavlja dovoljeno uporabnost artiklov in predlaga vrednostni odpis vrednosti zalog.


48.člen

Družba v posebnem pravilniku vsako leto v odvisnosti od obsega dejavnosti določi odstotek dovoljenega normalnega odpisa zaradi kala, razbitja, razsipa in okvare. V tem pravilniku tudi določi odgovorne osebe za bremenitev, v kolikor bi odpis presegal dovoljenega.

4.3. Terjatve

49.člen

Ob koncu poslovnega leta pripravi računovodski servis seznam terjatev, starejših od ___ dni po zapadlosti, direktor pa na osnovi tega izda sklep za oblikovanje popravkov vrednosti terjatev.

50.člen

Družba ohranja realno vrednost terjatev do tujih kupcev s preračunom valute po nakupnem tečaju banke ______________. Družba smatra kot utemeljen razlog za uveljavitev tega tečaja v skladu s SRS 5.51 dejstvo, da so vsi prilivi iz naslova plačila teh terjatev usmerjeni na to poslovno banko.


4.4. Obveznosti

51.člen

Družba ohranja realno vrednost poslovnih in finančnih obveznosti do tujine s preračunom valute po prodajnem tečaju banke ________________. Družba smatra kot utemeljen razlog za uveljavitev tega tečaja v skladu s SRS 9.50 in 11.40 dejstvo, da so vsi odlivi iz naslova plačila teh obveznosti poravnani iz te poslovne banke.

5. Računovodsko nadziranje

52.člen

Zaradi preverjanja zanesljivosti obračunskih podatkov opravi družba popis sredstev in dolgov na dan 31.12. Navodila za popis, uskladitev in obračun popisnih razlik pripravi poslovodstvo v sodelovanju z računovodskim servisom.

53.člen

Družba vsakih pet let izbere pooblaščenega revizorja, ki presodi pravilnost sistema računovodskega nadziranja ter načina sestavljanja računovodskih izkazov.

6. Računovodsko proučevanje

54.člen

Računovodsko proučevanje opravlja računovodski servis na podlagi vsakokratne zahteve poslovodstva družbe. Na podlagi tega se presoja in pojasnjuje stanje in uspešnost poslovanja družbe.

55.člen

Pri računovodskem proučevanju se izračunava tiste računovodske kazalnike, ki temeljijo na računovodskih podatkih. Uporabljajo se temeljni kazalniki, ki jih vsebuje SRS 29 – Računovodsko proučevanje (računovodsko nadziranje).

V. KONČNI DOLOČBI

56.člen

Ta pravilnik začne veljati z …….., uporablja pa se že za celo poslovno leto 2006.

57.člen

Za primere, ki niso določeni s tem pravilnikom, veljajo sklepi direktorja, družbenikov in določbe slovenskih računovodskih standardov in drugih predpisov.

Datum: Direktor:

Alenka - 16.04.2007 - 07:45

Lila najlepša hvala!!!

Lp Alenka