looka - 02.07.2007 - 19:30

Mislim da v ZDR piše, da so zneski v bruto, če ni drugače navedeno. Ne vem točno kje, ampak smo se že tudi sami ubadali s tem..

alica - 02.07.2007 - 21:03

ja to je pa res vprašanje za strokovnjake. saj prispevki in dohodnina so vendar stvar delavca. to so njegovi prispevki in njegova dohodnina. to so njegove olajšave, njegovi otroci, bla bla... kar mu ostane je neto. delodajalec mu je dolžan po zakonu prispevke in dohodnino odtegniti in jih nakazati državi, in to na dan nakazila.samo zato, da delavci tega ne počno, saj še med delodajalci najdeš dovolj neresnežev.

Lipe - 02.07.2007 - 22:08

ja. vprašanje pa ni bilo mišljeno v kontekstu kakršnegakoli izigravanja delavcev, saj če ima delavec določeno osnovno neto plačo npr 1000 € in mu na to neto plačo povečaš 5% za minulo delo bo dobil več kot če bi mu bruto od 1000 neto povečal za 5%, tako da je tudi strošek delodajalca večji. zanima me samo ali je kje predpisano kaj je osnovna plača, ali je to bruto ali neto... to je sedaj vprašanje.

sam - 03.07.2007 - 06:58

bruto !!

Zoris - 03.07.2007 - 12:42

Osnovna plača je določena v pogodbi o zaposlitvi in ne more biti nižja, kot je izhodiščna plača določena v kolektivnih pogodbah. Mora biti izražena v denarni (bruto) vrednosti, ki velja za mesec, opredeljen v pogodbi o zaposlitvi oz. v katerem se pogodba sklepa. Osnovna plača po pogodbi o zaposlitvi je kadarkoli neposredno iztožljiva kot individualna pravica delavca in zato je potrebno paziti na kakšno plačo s podpisom pogodbe delavec pristane.

Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, delovno dobo, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden. Višina dodatkov se določi s kolektivno pogodbo dejavnosti. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.

Temelj določanja delovne uspešnosti je določitev pričakovanega rezultata na podlagi določenih meril. Ta merila so lahko:
- kolektivna ali individualna
- merljiva ali ocenjevalna

Glede merljivih meril so najbolj uporabljive norme. Žal v praksi naletimo vse prevečkrat na primere, ko so norme "korekcijski element" plače, ne pa resnično merilo možnega učinka glede na tehnične sposobnosti naprav s katerimi delavci delajo. Ocenjevalna merila so v praksi preveč razvejana, kar povzroča težko spremljanje in nazadnje izroditev sistema po načinu "vsem enako, da bo mir".

Za ocenjevanje uspešnosti se uporabljajo naslednji kriteriji:
- gospodarnost
- kakovost
- obseg opravljenega dela.

Del plače iz naslova poslovne uspešnosti (trinajsta plača) je plačilo za uspešnost poslovanja in se izplačuje v odstotku od plače posameznega delavca. V večini kolektivnih pogodb ni določene obveznosti, da bi delodajalec moral izplačevati trinajsto plačo. Praviloma o možnostih te vrste izplačil ob sprejemu poslovnega načrta sindikat in delodajalec skleneta poseben pisni dogovor. Trinajsta plača je vezana na uspešnost poslovanja podjetja. Če delavec v zadnjem letu ni delal vse leto, mu zato ne pripada cela trinajsta plača, ampak sorazmerno glede na opravljeni čas.

Vir: www.zsss.si/index.php?option=com_content&task=view&id=71&Itemid=106

Lp