p.š. - 25.07.2007 - 13:57

Našla sem članek o odpravnini na splošno iz l. 2005 - zakonska podlaga se je morda spremenila ( to malo sami "prečešite" ): 

Odpravnina

Pojem odpravnina pomeni med drugim enkratno izplačilo npr. ob prenehanju delovnega razmerja ali ob upokojitvi. V delovnopravni zakonodaji se srečujemo z odpravnino ob upokojitvi in odpravnino v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Višina odpravnine je odvisna od višine delavčeve plače, vendar je treba poudariti, da odpravnina ni plačilo za opravljeno delo, pač pa ima socialno plat, saj delavcu pomaga preživeti v prehodnem obdobju do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. V primeru upokojitve, pa predstavlja plačilo za delavčevo zvestobo podjetju in omili prehod delavca iz zaposlitvene v upokojensko dobo.

Stališče sodne prakse (sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 149/2001) je, da je odpravnina oblika varstva dohodka delavca, ki mu je prenehalo delovno razmerje. To stališče potrjuje dejstvo, da se odpravnina obvezno izplačuje v denarju in ne v kakšni drugi obliki, pa tudi dejstvo, da delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine, če zagotovi varstvo delavca na drugačen način, in sicer z ustrezno zaposlitvijo pri drugem delodajalcu ali z dokupom delovne dobe.

Odpravnina v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je jasno določena v 109. členu ZDR. Pri tej vrsti odpovedi sta pomembna dva elementa in sicer:

- da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podana s strani delodajalca

- da je razlog nesposobnost delavca oz. poslovni razlog (delodajalec ne potrebuje več dela, ki ga je delavec opravljal po pogodbi o zaposlitvi).

V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ZDR določa odpravnino le takrat, ko odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec iz razlogov na strani delodajalca, ki so taksativno našteti v 112. členu ZDR. Delavec ima zaradi ravnanj delodajalca pravico do odpravnine, določene za primer redne odpovedi iz poslovni razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača delavca, ki jo je oz. bi jo prejel v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Upoštevati je potrebno bruto zneske plače. Tako se je opredelila tudi sodna praksa. (sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 142/95)

Pogoj za pridobitev pravice do odpravnine je, da je delavec zaposlen pri delodajalcu najmanj eno leto in en dan. V ta čas se všteva tudi čas zaposlitve delavca pri delodajalčevih prednikih. Ključnega pomena, da lahko govorimo o prednikih delodajalca je, da delovno razmerje delavca ni bili prekinjeno.

Višina odpravnine je v ZDR določena v razponu. Če je delavec zaposlen:

- več kot 1 do 5 let, 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu,

- več kot 5 do 15 let, 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu,

- več kot 15 let, 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Tako bi delavec, ki bi pri delodajalcu delal 7 let prejel odpravnino v višini:

7*1/4 povprečja bruto plače. To je 1,75 povprečja bruto plače

ZDR določa maksimum izplačane odpravnine. Ta ne sme presegati desetkratnika osnove povprečne mesečne plače delavca, ki jo je oz. bi jo prejel v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi

Odpravnina po zakonu ali kolektivni pogodbi

Večkrat se postavlja vprašanje, ali izplačati delavcu odpravnino po zakonu ali po kolektivni pogodbi. Dejstvo je, da je potrebno upoštevati tista določila, ki so za delavca ugodnejša. Velika večina podpisnikov kolektivnih pogodb dejavnosti, je z uveljavitvijo novega zakona o delovnih razmerjih podala razlago, katera določila teh pogodb veljajo, ter katera se črtajo in se uporablja ZDR. V primeru dileme, bi dokončni odgovor lahko podale le stranke oz. podpisnice posamezne kolektivne pogodbe.

Nik - 25.07.2007 - 14:10

Hvala za pomoč!

Lep dan še naprej.