Matjaž K - 20.09.2007 - 08:08

Odvetnik nima prav (zakaj: berite v nadaljevanju)

To, da se nakaže na TRR odvetnika pa ni sporno, ker je pooblaščen s strani stranke.

Zakaj nima prav (to dajte copy-paste pa odvetniku "napopajte" na čelo)
 

Vprašanje obdavčitve dohodka z dohodnino ni povezano z okoliščino, da/ali se izplačuje plača, temveč z okoliščino obstoja dohodka iz delovnega razmerja v smislu opredelitve (definicije) iz ZDoh-2.

Res je, da sta stranki v konkretnem primeru skleniliporavnavo iz razloga, ker sta očitno obe bili v negotovosti glede zaključka sodnega primera.

Vendar ta okoliščina ne more spremeniti osnovne podlage spora, tj. uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja.

Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 9. člena ZDR).

Opredelitev dohodkov iz delovnega razmerja v smislu ZDoh-2 je naslednja:

37. člen

(dohodek iz delovnega razmerja)

            (1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:

            1. plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,

            2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč,

            3. povračilo stroškov v zvezi z delom,

            4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,

            5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki,

            6. prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,
            7. nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,

            8. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja.

Izplačilo odškodnine ima podlago v sporu glede pravic iz delovnega razmerja, prav tako pa gre za dohodek, ki ustreza opredelitvi dohodka po (vsaj) 6. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh.-2.


Takšno stališče potrjuje tudi vsebina pojasnila št. 42401-10108/2005, 13. 4. 2005, ki ga je izdala Davčna uprava Republike Slovenije.

Pojasnilo se sicer nanaša na obdavčitev od delodajalca prejetih odškodnin v skladu z določili ZDoh-1 in ZDavP-1 vendar lahko vsebino pojasnila uporabimo tudi pri razlagi določb ZDoh-2 in ZDavP-2. Določbe ZDoh-1 in ZDavP-2 glede danega vprašanja so vsebinsko enake določbam ZDoh-2. 

 

Pojasnilo DURS, št. 42401-10108/2005, 13. 4. 2005

V zvezi z vprašanji pojasnjujemo naslednje:

V skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 17/05 - UPB1), v nadaljevanju: ZDoh-1, dohodek iz zaposlitve vključuje vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: delojemalec) od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo.

Kot zaposlitev v skladu z drugim odstavkom istega člena velja vsako odvisno pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev, ne glede na to, ali je to fizično ali intelektualno delo, vključno z ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela in ne glede na čas trajanja zaposlitve.

V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZDoh-1 dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Na podlagi drugega odstavka istega člena za dohodek iz zaposlitve veljata dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi, ki ima naravo odvisnega razmerja po tem zakonu.

Kaj vključuje dohodek iz delovnega razmerja, je določeno v 25. členu ZDoh-1. V skladu s 6. točko prvega odstavka tega člena dohodek iz delovnega razmerja vključuje vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne prejemke. V tovrstne prejemke vštevamo tudi odškodnine, ki jih delodajalec izplača delavcu zaradi prenehanja zaposlitve, in odpravnine zaradi odpovedi o pogodbe o zaposlitvi.

Davčna osnova od dohodka iz delovnega razmerja je v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZDoh-1 dohodek iz 25. člena tega zakona, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delojemalec. Akontacija dohodnine od teh dohodkov se izračuna in plača ob upoštevanju določbe drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 121. člena ZDoh-1.

Akontacijo dohodnine izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Po določbi prvega odstavka 267. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 25/05 - UPB1), v nadaljevanju: ZDavP-1, mora plačnik davka (izplačevalec dohodka) davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz zaposlitve.

Znesek izplačane odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja pomeni tudi drugi prejemek iz delovnega razmerja, od katerega se plačujejo prispevke za socialno varnost v skladu s 3. in 6. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 - ZDavP, 34/96, 3/98, 7/98 - odl. US, 81/00 in 97/01). V skladu s 334. členom ZDavP-1 opravi plačnik davka izračun prispevkov za socialno varnost v obračunu davčnih odtegljajev.

mili - 20.09.2007 - 08:50

 hvala, hvala!!!lp