majo - 25.09.2001 - 08:48

Iz Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS-stari, št. 14-696/1990,
RS-stari 5-222/1991 (spremembe in dopolnitve), RS-stari
10-407/1991 (valorizacija zneskov), RS/I 17-599/1991
(uporaba denarne enote Republike Slovenije), RS
29-1484/1992 (razveljavitev petega in šestega odstavka 7.
člena), RS 13-587/1993 (valorizacija zneskov), RS
71-2574/1993 (spremembe in dopolnitve), RS 2-2/1994
(popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 71-2574/1993)), RS
19-780/1994 (razveljavitev določbe 3. odstavka 117. člena v
delu, ki se nanaša na določitev predsednika in namestnika
arbitražnega sveta v primeru, če ne pride do sporazuma), RS
38-1523/1994 (razveljavitev XIII. poglavja), RS
29-1356/1995 (prenos upravnih nalog, ki so v zakonu
določene kot pristojnosti občinskih organov, na upravne
enote), RS 12-563/1999 (odločba ustavnega sodišča; določbe
prvega, drugega in tretjega odstavka 7. člena zakona se
razveljavijo), RS 101-4870/1999 (odločba ustavnega sodišča;
101. člen je v neskladju z ustavo; državni zbor mora
ugotovljeno neustavnost odpraviti v roku enega leta po
objavi te odločbe v Uradnem listu RS), RS 36-1687/2000
(razveljavitev 3. in 13. točke prvega odstavka 132. člena):


Delovno razmerje za določen čas


17. člen

Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene:

- če traja izvršitev dela po svoji naravi določen čas,

- če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

- če gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno
organizirano,

- če je trajanje določenega dela vezano na programske
opredelitve,

- če se začasno poveča obseg dela,

- če gre za izvedbo pripravljalnih del v novoustanovljenih
organizacijah, zaradi uvedbe novih programov, nove tehnologije
ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa
oziroma zaradi usposabljanja delavcev,

- če gre za opravljanje sezonskega dela,

- če gre za delavca, ki sklene delovno razmerje zaradi
usposabljanja in izpopolnjevanja za delo,

- če gre za začasno popolnitev posadke trgovske ladje,

- če se organizacija oziroma delodajalec vključi v postopek
razreševanja zaposlitve presežkov delavcev drugih organizacij
oziroma delodajalcev,

- v drugih primerih, ki jih določa zakon oziroma v skladu z
zakonom kolektivna pogodba oziroma splošni akt.

Delovno razmerje za določen čas preneha s pretekom časa,
predvidenega za izvršitev dela, s pretekom določenega časa
oziroma z dnem, ko se vrne odsotni delavec.



18. člen

Če se iz razlogov, ki so na strani organizacije oziroma
delodajalca, sklene delovno razmerje za določen čas v nasprotju z
zakonom ali če ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu
moralo delovno razmerje prenehati, se šteje, da je delavec
sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.

Če se začasno odsotni delavec ne vrne na delo in mu delovno
razmerje preneha oziroma če delo, za katero je bilo na temelju
objave sklenjeno delovno razmerje za določen čas, izgubi naravo
začasnosti, lahko delavec nadaljuje z delom v delovnem razmerju
za nedoločen čas, če se tako sporazume z organizacijo oziroma
delodajalcem.

Lp

majo - 25.09.2001 - 08:51

In še en komentarček:

Delovnega razmerja za določen čas ni mogoče podaljševati ne za
omejeno in tudi ne za neomejeno dobo. Glede na določbe 17. čl.
ZDR traja delovno razmerje za določen čas ali do izvršitve
dela, za katero je bilo sklenjeno, ali do vrnitve odsotnega
delavca ali do izteka časa prenehanja razloga, zaradi katerega
je bilo delovno razmerje v takšni obliki sklenjeno. Če
nastopijo razlogi, ki terjajo, da bi delavec opravljal
določeno delo tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje
prenehati in so takšne narave, da je sklenitev delovnega
razmerja skladna z zakonom, je treba z delavcem skleniti
delovno razmerje za določen čas na novo. Izjemoma lahko
nadaljuje delavec delovno razmerje, sklenjeno za določen čas
vendar kot delovno razmerje za nedoločen čas, če se začasno
odsotni delavec ne vrne na delo in mu delovno razmerje preneha
oziroma, če delo, za katero je bilo sklenjeno delovno razmerje
za določen čas, izgubi naravo začasnosti. V slednjem primeru
mora biti izpolnjen tudi pogoj, da je delavec sklenil
predhodno delovno razmerje za določen čas na temelju objave. V
obeh primerih pa se morata delodajalec in delavec za
nadaljevanje dela v delovnem razmerju za nedoločen čas
sporazumeti, izražena mora biti volja enega in drugega.

Ne glede na voljo delodajalca, vendar ob dopustitvi delavca,
postane delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, delovno
razmerje, ki je sklenjeno za nedoločen čas, če je bilo iz
razlogov, ki so na strani delodajalca, sklenjeno v nasprotju z
zakonom, ali če je ostal delavec na delu tudi po času, ko bi
mu moralo delovno razmerje prenehati.

V vseh navedenih primerih je v skladu z zakonom le
nadaljevanje dela v delovnem razmerju za nedoločen čas oziroma
transformacija v delovno razmerje za nedoločen čas in ne
podaljšanje delovnega razmerja za določen čas.

lp

majo - 25.09.2001 - 08:53

Pa še ta kometar na vprašanje:

V zvezi z delovnim razmerjem za določen čas se odpirajo
naslednja vprašanja:

* kolikokrat se lahko podaljša delovno razmerje za določen
čas in ali se lahko podaljša z vmesnimi prekinitvami ali
brez njih,

* ali lahko preneha delavcu delovno razmerje, sklenjeno za
določen čas, čeprav je delo stalne narave in

* ali je mogoče zaposliti na istem delovnem mestu drugega
delavca, ko je prejšnjemu delavcu na tem mestu prenehalo
delovno razmerje?

Delovno razmerje za določen čas se po določbah delovnopravne
zakonodaje (gl. 12. člen Zakona o temeljnih pravicah iz
delovnega razmerja, ZTPDR - Ur. l. SFRJ št. 60/89 in 42/90,
ki se uporablja kot republiški predpis, in 17. in 18. člen
Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 14/90, 5/91
in 71/93) lahko sklene le v primerih, na način in pod
pogoji, ki so določeni z zakonom. Za primere, v katerih
dopušča zakon sklenitev delovnega razmerja za določen čas,
je značilno, da so takšna dela začasna, bodisi zaradi
njihove narave ali nenadno povečanega obsega dela, ali da je
zaposlitev za določen čas potrebna zaradi začasne (daljše)
odsotnosti delavca, ki ima sklenjeno delovno razmerje za
nedoločen čas za opravljanje del, ki so sicer trajne narave
ali pa je razlog usposabljanje oziroma izobraževanje
delavca. Trajanje delovnega razmerja je v teh primerih
vezano na razlog za sklenitev in ko tega razloga ni več,
delovno razmerje preneha.

Če je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas zaradi
povečanega obsega dela ali izvedbo določenega projekta in je
bil čas trajanja opredeljen z določenim datumom in ne z
dnem, ko bo delo opravljeno oziroma ko bo izdelan projekt,
preneha delovno razmerje na določen datum in se ne podaljša.
Če ugotovi delodajalec, da še vedno ostaja potreba in
upravičenost za sklenitev delovnega razmerja za določen čas,
lahko sklene z delavcem (istim ali drugim) novo delovno
razmerje za določen čas. Pogostnost sklepanja delovnih
razmerij za določen čas je odvisna od nastajanja in
obstajanja z zakonom določenih primerov za sklepanje takšnih
delovnih razmerij. Ali bo sklenil delodajalec delovno
razmerje za določen čas neposredno po prenehanju prejšnjega
delovnega razmerja ali po prekinitvi, je odvisno od
delodajalčevih potreb.

Kadar dopusti delodajalec, da ostane delavec na delu, ki ga
opravlja na podlagi sklenjenega delovnega razmerja za
določen čas, tudi po času, ko bi mu moralo to delovno
razmerje že prenehati, se šteje, da je delavec sklenil
delovno razmerje za nedoločen čas ne glede na to, da ima
delo, s katerim delavec nadaljuje, značaj začasne narave.
Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas,
lahko nadaljuje z delom v delovnem razmerju za nedoločen čas
tudi v primeru, če delo, ki ga opravlja, pridobi naravo
trajnosti ali če se delavec, ki ga je nadomeščal, ne vrne
več na delo in mu delovno razmerje preneha. Ob tem morata
biti izpolnjena še dva pogoja. Delovno razmerje za določen
čas je moralo biti predhodno sklenjeno na podlagi objave in
ne po 9. členu ZDR, delovno razmerje za nedoločen čas pa
skleneta delodajalec in delavec s sporazumom. Od volje obeh
strank je zato odvisno ali pride do sklenitve delovnega
razmerja za nedoločen čas. To pa tudi pomeni, da v primeru
sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas zaradi
spremembe narave začasnosti v naravo trajnosti oziroma zato,
ker preneha delovno razmerje delavcu, ki je bil začasno
nadomeščen, delodajalec ni dolžan skleniti delovnega
razmerja z istim delavcem, ki je zaradi navedenih razlogov
že bil pri delodajalcu v delovnem razmerju za določen čas.

Če sklene delodajalec delovno razmerje za določen čas v
nasprotju z zakonskimi določbami, vsebinsko predstavljenimi
v tem odgovoru, pomeni za delavca to vselej, kot da je
sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, za delodajalca
pa, da je storil prekršek, za katerega se kaznuje z denarno
kaznijo po določbi 132. člena ZDR.

majo - 25.09.2001 - 08:59

Pa še en primer iz PP:

Delavka je bila zaposlena za določen čas enega leta zaradi nadomeščanja delavke.
Ker je ravno pred iztekom tega roka začel porodniški dopust drugi delavki, imajo v podjetju možnost navedeni delavki podaljšati delovno razmerje še za določen čas. Ali je to pravno izvedljivo oziroma kolikokrat lahko delavki podaljšajo delovno razmerje za določen čas brez vmesnih prekinitev?

Delovno razmerje se praviloma sklepa za čas, ki ni vnaprej določen (delovno
razmerje za nedoločen čas). Sklepanje delovnega razmerja za določen čas pa je izjema, ki jo morajo upravičevati določeni razlogi. Primere, ko je delovno razmerje mogoče skleniti za določen čas, določa 17. člen zakona o delovnih razmerjih.


Delovno razmerje za določen čas se sklepa po enakem postopku kot delovno
razmerje za nedoločen čas (izjeme so določene v 9. členu zakona o delovnih
razmerjih); v pogodbi o zaposlitvi pa je potrebno izrecno navesti razlog za
delovno razmerje za določen čas ter trajanje takega razmerja.

Delovno razmerje za določen čas preneha s pretekom časa, predvidenega za
izvršitev dela, s pretekom določenega časa oziroma z dnem, ko se vrne odsotni delavec.

Veljavni zakon ne določa maksimalnega trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, prav tako pa tudi ne prepoveduje verižnega sklepanja takih pogodb. Glede tega je predlog novega zakona o delovnih razmerjih bistveno strožji, saj določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjeni čas trajanja bi bil daljši kot dve leti. Poudarjamo pa, da je to le predlog, in da veljavna zakonodaja take omejitve ne pozna.

Ne glede na navedeno pa je treba posebej opozoriti na 18. člen zakona o delovnih razmerjih. V skladu s tem členom mora delodajalec delavca zaposliti za nedoločen čas, če je zanemaril ugotovitev, kdaj delavcu preneha delovno razmerje in je tako delavec ostal na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati. Prav zato mora delodajalec delavca o prenehanju delovnega razmerja pravočasno obvestiti.

V konkretnem primeru je torej potrebno delavko, ki je bila pri delodajalcu
začasno zaposlena za nadomeščanje odsotne delavke, obvestiti o vrnitvi te
delavke na delo ter ji z dnem njene vrnitve odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Že z naslednjim dnem pa je mogoče z isto delavko skleniti novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za nadomeščanje druge delavke.

Časovna prekinitev med sklenitvijo ene in druge pogodbe ni potrebna, treba je le vedeti, da ne gre za podaljšanje prve pogodbe, temveč za sklenitev novega pogodbenega razmerja, ki temelji na novih razlogih (nadomeščanje druge delavke) in ki se nanaša na drugo delovno mesto (delo, ki ga je doslej opravljala delavka, ki odhaja na porodniški dopust).

MARTIN KRPAN - 25.09.2001 - 10:01

Majo, kako vam uspe toliko napisati v tako kratkem času. Še nisem prebral vsega, vseeno hvala za morebitne koristne informacije.

naivna - 25.09.2001 - 14:55

majo se pejsta; prevod za štajerce: ne dela paštete, ampak pritiska ctrl-v po predhodnem ctrl-c / tisti trotl, ki si je zmislo pejstanje pa jih ma res za uhami...

Tiče - 25.09.2001 - 20:59

Na glede na predpise tudi še iz bivše YU, število sklepanj za določen čas ni omejeno. Pred sprejemom novega zakona se pogajajo za to, če bi ta možnost bila le dvakrat ali večkrat.