Matjaž K - 04.10.2007 - 14:37

Pojasnilo DURS, št. 4230-430/2006, 17. 4. 2007

Na vprašanje davčnega zavezanca v zvezi z vračili DDV slovenskim davčnim zavezancem iz drugih držav odgovarjamo:

Ali so slovenski davčni zavezanci upravičeni do vračila DDV, ki jim ga zaračunajo tuji davčni zavezanci po predpisih v svojih državah (iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Švice, držav članic EU)?

Upravičenost do vračila DDV slovenskim davčnim zavezancem, ki v tretjih državah kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, obdavčeno z DDV, je odvisna od predpisov, veljavnih v teh državah, in od obstoja vzajemnosti pri vračilih DDV. Države članice EU vzajemno izvajajo vračila DDV davčnim zavezancem, ki imajo sedež v drugi državi članici, zato so slovenski davčni zavezanci upravičeni do vračila DDV, medtem ko vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža na ozemlju Skupnosti, države članice opravijo pod pogojem, da tretje države odobravajo podobne ugodnosti glede prometnih davkov. Slovenija ima vzpostavljeno vzajemnost glede vračil DDV med drugim s Švico, Hrvaško za nekatere dobave, nima pa vzpostavljene vzajemnosti glede vračil DDV z Bosno in Hercegovino.

Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem na ozemlju Skupnosti, ki v drugi državi članici kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, obdavčeno z DDV, je v splošnem opredeljeno v Direktivi sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Slovenski davčni zavezanci tako dobijo povrnjen DDV na podlagi zahtevka za vračilo v ustrezni državi članici. Pri tem je treba upoštevati, da lahko imajo države članice omejevanje pravice do odbitka za določene izdatke tudi različno urejeno. V zvezi z vračili DDV, ki so ga davčnim zavezancem iz Slovenije za dobavljeno blago in storitve zaračunali davčni zavezanci iz tretjih držav, pa morajo davčni zavezanci dobiti informacije od davčnih uprav teh tretjih držav.

(a) transakcije iz 169. člena;

(b) transakcije, za katere davek plača izključno prejemnik v skladu s 194., 195., 196., 197. in 199. členom navedene direktive.

DDV se davčnim zavezancem s sedežem na ozemlju Skupnosti, ki v drugi državi članici kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, obdavčeno z DDV, vrne v skladu s podrobnimi izvedbenimi pravili iz direktive 79/1072/EGS. DDV se davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža na ozemlju Skupnosti, vrne v skladu s podrobnimi izvedbenimi pravili iz direktive 86/560/EGS. Države članice lahko opravijo vračilo pod pogojem, da tretje države odobravajo podobne ugodnosti glede prometnih davkov. Tako država članica vrne davčnemu zavezancu, ki nima stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti, davek na dodano vrednost, ki mu je bil obračunan za opravljene storitve ali dobavljene premičnine na ozemlju države, od drugih davčnih zavezancev ali mu je bil obračunan ob uvozu blaga v državo, če tretja država, v kateri ima sedež ta davčni zavezanec, odobrava vračila prometnega davka davčnim zavezancem iz držav članic.

Možnost vračila DDV slovenskim davčnim zavezancem, ki v tretjih državah nabavljajo blago in storitve ali uvažajo blago, je odvisna od predpisov, veljavnih v teh državah, in od obstoja vzajemnosti pri vračilih DDV. Pri iskanju odgovora, katere tretje države vračajo DDV slovenskim davčnim zavezancem, je v pomoč podatek o obstoju vzajemnosti vračil DDV med Slovenijo in tretjimi državami. Določba Direktive sveta 2006/112/ES glede vračil davčnim zavezancem s sedežem zunaj Skupnosti je namreč prenesena tudi v Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06), ki v šestem odstavku 74. člena določa, da se vračilo prizna samo, če je zagotovljena vzajemnost. Iz spodnje preglednice je razvidno stanje vzajemnosti med Slovenijo in tretjimi državami pri vračilu davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki v Sloveniji nimajo sedeža, na dan 17. 4. 2007:

Med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo je vzajemnost vzpostavljena pri vračilIH davka na dodano vrednost, plačanega pri nabavah blaga in storitev za najem razstavnega prostora, preskrbo razstavnega prostora z električno energijo, vodo, plinom, gretjem, hlajenjem, telefonskimi in telekomunikacijskimi priključki, urejanje in popravilo razstavnega prostora in stroške parkiranja. Med Republiko Turčijo in Republiko Slovenijo je vzajemnost vzpostavljena pri prevozih in nabavi blaga in storitev, ki se nanašajo na sodelovanje na sejmih in razstavah.


* Bolgarija in Romunija sta od 1. 1. 2007 članici EU, zato se podatek o stanju vzajemnosti nanaša na dan 31. 12. 2006.