Matjaž K - 25.01.2008 - 07:52

29.1.

Prenos dejavnosti na novega zasebnika ni statusno preoblikovanje po ZGD-1, zato se ne uporabijo določbe 5. odst. 296. člena ZDavP-2 (ta določa, da se v primeru statusnega preoblikovanja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča na obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe) temveč splošna pravila o prenehanju, tj. zadnji dan poslovanja = dan pred dnoevom izbrisa.

=> 31.12. - 1 dan = 30.12.; 30.12. je prenehanje med letom; rok za oddajo pri prenehanju med letom je 30 dni od zadnjega dneva poslovanja => 30.12. + 30 dni = 29.1.

Jože - 25.01.2008 - 08:30

G. Matjaž K, kako je pri tem prenosu z izdanimi računi prenosnika kupcem, ki niso plačani? Ali jih z asignacijo prenesemo na prevzemnika (sina) ali čakamo na plačilo na ŽR prenosnika.

Matjaž K - 25.01.2008 - 08:42

Odločitev o tem, akj vse boste prenesli na novega zasebnika je vaša (ZDOh-2 govori, da se prenese podjetje ali del podjetja).

V kolikor boste terjatev prenesli, morate skleniti z novim zasebnikom ustrezni pravni posel, tj. cesijo (in ne asignacijo - asignacijo je (po domače povedano): ne nakaži meni, ampak onemu drugemu).

Jože - 25.01.2008 - 09:21

Matjaž K, hvala za usmeritev. Glede na to, da finančni del znanja ni moje področje sprašujem za akt cesije in njegove vsebine. Hvala!

Matjaž K - 25.01.2008 - 10:44

Ni za kaj. Rade volje pomagam.


"Šimlca" za ceijo nimam, lahko pa vas napotim na ustrezne pravne podlage:

Obligacijski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) /OZ-UPB1/
(Ur.l. RS, št. 97/2007)

VI. poglavje: SPREMEMBA UPNIKA ALI DOLŽNIKA

1. oddelek: ODSTOP TERJATVE S POGODBO (CESIJA)

1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE

Katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo

417. člen

(1) Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega.
    (2) Če sta se dolžnik in upnik dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega, prenos nima pravnega učinka.
    (3) Če je bila ob prenosu predložena listina, ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa, prenos učinkuje, če prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel in ni bil dolžan vedeti.
    (4) Če sta se dolžnik in upnik iz gospodarske pogodbe dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti denarne terjatve na drugega, prenos kljub temu učinkuje. V tem primeru je dolžnik prost svoje obveznosti tudi, če jo izpolni odstopniku terjatve.

Stranske pravice

418. člen

(1) S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot so pravica do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni ipd.
    (2) Vendar sme odstopnik izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le, če zastavitelj v to privoli; sicer ostane stvar pri odstopniku, da jo hrani za prevzemnika.
    (3) Domneva se, da so zapadle, pa ne plačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo.

Obvestitev dolžnika

419. člen

(1) Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu.
    (2) Izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku.

Večkratni odstop

420. člen

Če je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil.

2. odsek: RAZMERJE MED PREVZEMNIKOM IN DOLŽNIKOM

421. člen

(1) Prevzemnik ima nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik.
    (2) Dolžnik lahko uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop.

3. odsek: RAZMERJE MED ODSTOPNIKOM IN PREVZEMNIKOM

Izročitev zadolžnice

422. člen

(1) Odstopnik mora izročiti prevzemniku zadolžnico, če jo ima, ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah.
    (2) Če je odstopnik prenesel na prevzemnika le del terjatve, mu mora izročiti overjen prepis zadolžnice, s katero se dokazuje obstoj odstopljene terjatve.
    (3) Odstopnik mora izdati prevzemniku na njegovo zahtevo overjeno potrdilo o odstopu.

Odgovornost za obstoj terjatve

423. člen

Kadar je terjatev odstopljena z odplačno pogodbo, odgovarja odstopnik za obstoj terjatve takrat, ko jo je odstopil.

Odgovornost za izterljivost

424. člen

(1) Odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve, če je bilo to dogovorjeno, vendar le do višine tistega, kar je prejel od prevzemnika, ter za izterljivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopku zoper dolžnika.
    (2) Za večjo odgovornost poštenega odstopnika se ni mogoče dogovoriti.

4. odsek: POSEBNI PRIMERI ODSTOPA TERJATEV

Odstop namesto izpolnitve ali v izterjavo

425. člen

(1) Če dolžnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve.
    (2) Če pa dolžnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo, ugasne ali se zmanjša njegova obveznost šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev.
    (3) V prvem in drugem primeru mora prevzemnik izročiti odstopniku vse, kar je izterjal več, kot znaša njegova terjatev do njega.
    (4) Pri odstopu v izterjavo lahko dolžnik odstopljene terjatve izpolni svojo obveznost tudi odstopniku, celo če je bil obveščen o odstopu.

Odstop v zavarovanje

426. člen

Če je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izročiti presežek.

roko - 26.01.2008 - 10:30

Menim, da posebna (cesijska) pogodba ni potrebna, ker sta najbrž že v osnovni pogodbi o prenosu dejavnosti dogovorila, kaj vse se prenaša. Vsaj tako smo mi naredili.

Matjaž K - 26.01.2008 - 10:44

Tudi to gre - ampak pogodba pa mora biti (v eni pogodbi - dogovoru lahko združite več pogodb: cesijsko, o prenosu nepremičnin + zemljiškoknjižno dovolilo - problematičneži so dolgoovi, ker je za prenos potrebno soglasje upnika).