tanjuša - 17.03.2008 - 17:44

Ja res je! To velja z zakonom o pokojninskem zavarovanju že kar nekaj let. Tisti, ki so imeli že pred tem
odprt s.p. kot popldanski in če jih  še nihče ni pozval, so popoldanci še naprej. Poznam pa kar nekaj primerov, ko so iz Zavoda za zdr.zav. dobili poziv, da se morajo zavarovati kot s.p.   

saba - 17.03.2008 - 17:51

tudi mi smo ga dobili, ampak jaz sem pred odprtjem, spraševala na dursu in na ZZZS, pa so mi rekli povsod da je pavšalist. Zdaj naj se pa zmenjo. Sem jezna GRRR! Ker če bi to vedela, bi šli v drugo smer. Ali kdo ve kako je s prenosom sedaj tega s.p, na sina kot redni s.p.

tanjuša - 17.03.2008 - 17:55

Naj proba z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, seveda če dohodek ni previsok.

- 17.03.2008 - 21:11

Dopolnilna dejavnost na kmetiji???? Kako pato zgleda, kako se registrira in kje.? a je to drugače kot dopolnilna dejavnost kot s.p.. Kolikšen dohodek pa je potreben in kje si to lahko preberem???

Matjaž K - 18.03.2008 - 08:09

Glede pavšalnih prispevkov:

V kolikor gre za dopolnilno dejavnost na kmetiji (tj. ne gre za popoldanski s.p.) mu pavšalnih prispevkov ni potrebno plačevati.


REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
GLAVNI URAD

Številka: 452-38/2003 01 504
Datum: 24.03.2003 

Stranka v svojem dopisu ugotavlja, da so bila s strani Glavnega urada že posredovana določena mnenja glede obveznega zavarovanja v primeru opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Kljub temu prosi za dodatno mnenje za primer zavezanca, ki je kmečko zavarovan, poleg tega pa od 01.08.1999 opravlja dopolnilno dejavnosti na kmetiji (kmečki turizem). Zavezanec namreč zahteva vračilo preveč plačanih pavšalnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za leta 2000, 2001 in 2002, saj meni, da iz naslova opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji ni dolžan plačevati omenjenih prispevkov. Iz nadaljevanja dopisa izhaja, da so bile v davčnem knjigovodstvu evidentirane bremenitve zavezanca za pavšalne prispevke od 01.08.1999 dalje, ki jih je zavezanec tudi redno plačeval. Od 01.07.2002 dalje pa ga za pavšalni prispevek za PIZ za posebne primeri zavarovanja izpostava ne bremeni več, kar je v skladu z mnenjem Glavnega urada št. 452-18/2002-01-503 z dne 09.07.2002, ki se v obrazložitvi nanaša samo na pavšalni prispevek za PIZ, vendar pa ni navedeno mnenje glede obračunavanja in plačevanja pavšalnega prispevka za ZZ. Stranka prosi za mnenje ali imajo tovrstni zavezanci pravico do vračila navedenih pavšalnih prispevkov za nazaj (PIZ in ZZ) in ali teh prispevkov ni potrebno plačevati vsem zavezancem, ki so kmečko zavarovani po 16. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 124/00, 109/01 in 108/02; v nadaljevanju:ZPIZ-1), ne glede na to, kakšno dopolnilno dejavnost opravljajo (npr. kmečki turizem, avtoprevozništvo, hidroelektrarna, čiščenje oken ipd.), zato v nadaljevanju dajemo naslednje mnenje:

Kot izhaja iz že omenjenega mnenja Glavnega urada z dne 09.07.2002 se po mnenju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve osebi, ki je zavarovana na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti po 16. členu ZPIZ-1 in opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji, ni potrebno zavarovati še na podlagi 27. člena ZPIZ-1. Navedeno je pristojno ministrstvo pojasnilo že z dopisi št. 106-02-039/00-002 z dne 27.07.2000 in 106-02-039/00-007 z dne 16.11.2000.

V skladu z drugo alineo 207. člena ZPIZ-1 je osnova za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete zavarovalna osnova.

Kmetje, člani njihovih gospodarstev in druge osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic so zavarovanci po 7. točki prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92,m 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 99/01 in 60/02; v nadaljevanju: ZZVZZ). V skladu z drugim odstavkom 16. člena  ZZVZZ pa so osebe iz 7. točke prvega odstavka 15. člena omenjenega zakona zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, če plačujejo prispevek od osnove, določene za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Osebe iz 7. točke prvega odstavka 15. člena, ki ne plačujejo tega prispevka, pridobijo v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pravice v obsegu, določenem za primer bolezni ali poškodbe izven dela.

Poudarjamo, da je v skladu s prvim odstavkom 68. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00; v nadaljevanju: ZKme) dopolnilna dejavnost na kmetiji le s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov. Po določbi prvega odstavka 69. člena ZKme je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen.

Nadalje določa 70. člen ZKme, da mora za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji nosilec iz 69. člena istega zakona pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda pristojna upravna enota. Če gre za dejavnosti domače ali umetne obrti, se navedeno dovoljenje izda na podlagi strokovnega mnenja Obrtne zbornice Slovenije. Upravna enota odvzame dovoljenje, če niso več izpolnjeni pogoji iz 68., 69. in 72. člena ZKme.

Evidenco dopolnilne dejavnosti na kmetiji vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, kot to določa 71. člen ZKme.

Na podlagi petega odstavka 68. člena ZKme, ki določa, da Vlada Republike Slovenije predpiše vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihov obseg in pogoje, je bila izdana Uredba o vrsti obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 46/01). V skladu z 2. členom navedene uredbe se lahko kot dopolnilna dejavnost na kmetiji opravljajo le naslednje vrste dopolnilnih dejavnosti:
1.     predelava, obdelava, dodelava, zamrzovanje in pakiranje kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov;
2.     prodaja predpisano označenih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji;
3.     nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev in zelišč;
4.     turizem na kmetiji;
5.     dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (na primer: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, etnološke zbirke in etnološka dejavnost);
6.     pridobivanje in prodaja energije iz biomase;
7.     pridobivanje in prodaja energije iz vodnih, veternih in drugih virov;
8.     storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo (na primer: posek lesa, spravilo lesa iz gozda, delo s traktorjem in delo z drugo strojno opremo na kmetijah, oddajanje kmetijskih in gozdarskih strojev ter opreme v najem, vzdrževanje cest in pluženje snega, servis in vzdrževanje zelenih površin, vzdrževanje kulturne krajine, žaganje lesa, stiskanje sadja, olja, mletje, sušenje sadja, ter druge storitve z obstoječo opremo in živalmi s kmetije: vožnja s sanmi, vozovi, jahanje konj);
9.     storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane z znanji iz kmetijstva in gozdarstva;
10.  drugo izobraževanje na kmetijah, povezano z dejavnostjo na kmetiji;
11.  vrtnarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, ribogojstvo, gobarstvo, zeliščarstvo, sodelovanje v pridelavi in dodelavi semena in sadik, drevesničarstvo, trsničarstvo, reja divjadi;
12.  zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi.  Dopolnilna dejavnost na kmetiji se lahko opravlja v obsegu, določenem v 3. členu omenjene uredbe. Iz navedenega izhaja, da se osebam, ki so zavarovane na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti po 16. členu ZPIZ-1, poleg tega pa opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji v skladu z zgoraj omenjenimi predpisi, ni potrebno zavarovati za posebne primere zavarovanja na podlagi 27. člena ZPIZ-1, saj po mnenju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve zavarovanje po 16. členu ZPIZ-1 pokriva tudi zavarovalne primere, ki nastanejo pri opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji (kar pa avtoprevozništvo in čiščenje oken zagotovo nista). Zavezanci, ki so zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, poleg tega pa opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji v skladu s citiranimi določbami 68. do 72. člena ZKme in Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, imajo pravico do vračila plačanih pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja kot tudi do vračila plačanih pavšalnih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.


Glede trditve ZPIZ o prednosti 15. pred 16. členom pa lahko povem, da v osnovi to drži. Zavarovalna podlaga, ki je vzakonu navedena prej, ima prednost (glejte 25. člen ZPIZ-1). Vprašanje pa je, če opravljanje dopolnilne dejavnosti ustreza merilom dejavnosti po 1. odst. 15. člena ZPIZ-1: 15. člen(Samozaposleni)(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji:– kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah opravljajo pridobitno dejavnost, vključno s fizičnimi osebami, ki se štejejo za obrtnike ali zasebne trgovce v skladu z zakonodajo, veljavno pred uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah; op. dopolnilna dejavnost na kmetiji ni s.p.– z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost ali dejavnost na področju medijev in so skladno z zakonom vpisane v register samostojnih dejavnosti, če je tak register predpisan; op. dopolnilna dejavnost na kmetiji ni umetniško kulturna zadevščina– opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti: zdravstveno, klinično ali specia listično psihološko dejavnost, zasebno veterinarsko dejavnost ali drugo zasebno dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti ali far macije, v skladu z zakonom; op. dopolnilna dejavnost na kmetiji ni dejavnost s področja zdravstva– opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo; op. dopolnilna dejavnost na kmetiji ni duhovništvo– opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost v skladu z zakonom; op. dopolnilna dejavnost na kmetiji ni odvetništvo ali notariat– samostojno opravljajo drugo dovoljeno dejavnost. op. tu pa bi lahko dopolnilna dejavnost na kmetiji noter padla
AMPAK, upoštevati je potrebno definicijo samozaposlitve iz 8. člena ZPIZ-1:

Samozaposleni: osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji opravljajo samostojno dejavnost iz 15. člena tega zakona in z njo ustvarjajo dohodek, ki dosega vsaj minimalno plačo;
17. člen(Edini ali glavni poklic)(1) Šteje se, da samozaposleni in kmetje opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani, ali niso na šolanju.


Jaz bi vseeno rekel takole: kmetova glavna dejavnost je kmetovanje na področju osnovne kmetijske dejavnosti in tako naj bo tudi zavarovan. Nelogično mi namreč je, da bi dopolnilna dejavnost na kmetiji predstavljala osnovo za glavno zavarovanje.

lp 

julija - 18.03.2008 - 15:37

Matjaž ali mi prosim lahko pomagate;
ali lahko kmet (zavezanec za DDV) svoje pridelke prodaja tudi predelane, s tem da storitev predelave zanj opravi nekdo drug; kot naprimer zelje ne kisa on, storitev plača, proda pa kislo zelje. Ali je to tudi dopolnilna dejavnost.