Zapustil nas je Davčni bilten (Dabi). To je storil v dveh korakih : najprej se je iznebil obremenitev snovnega sveta - iz papirne oblike se je sprostila elektronska duša, po dveh let virtualnih vic pa je nepričakovano izginila tudi ta.

Dabijeva smrt ne pomeni zgolj slabše informiranje, temveč se utegne izkazati kot zlovešči znanilec dosti bolj usodnih dogodkov. Poznano je namreč, da smrt ljubljenega sina dostikrat stre mater. Tako je Juga stegnila pete kmalu potem, ko so na plano izbezali njenega najljubšega (sicer nezakonskega) sina - tajni uradni list, kar je seveda pomenilo njegov konec (tajni pač ne more preživeti javno kot tudi ščurek ne more na asfaltu).

Dabi je bil namreč uradno glasilo davkarije, za katero se ve, da (kot Juga) ni pri najboljšem zdravju. Tudi njen prehod v e-svet ni najbolj obetaven – sedanje rojevanje i-rekov bolj kot na porodno spominja na smrtno posteljo, Hermesu pa bolj leži vloga gospoda (z zadnjim oljem) kot pa babce.

Še en črn obet:  v nasprotju s sedanjo navado, da so očetje zraven (tudi) pri porodu, je šel davčni ata ravno sedaj na dopust (E-fuzbala se pač ne da prestaviti.) Ata se je trudil, vendar ni mogel prepričati glavnega porodničarja, da bi preložili porod, čeprav je splošno znano, da je pri porodih na 1.1. dosti manj možnih zapletov kot na 1.7. Potem se je začelo šušljati, da namerava ata dokončno zapustiti mamo.

Samo da ne bi ta udarec dokončno zavdal že tako krhkemu maminemu zdravju!