mimica - 04.07.2008 - 03:32

Predvidevam , da so to še mladi - neizkušeni delavci. Naučite jih delati, vlagajte v njihovo znanje , z besedo in dejanji ( poohvale, stimulacije, nagrade...), pogovarjajte se z njimi. Zaupanje si boste pridobili če boste delali z njimi na lep način. Prijazen nasmešek in pozdrav naj se začne zjutraj in to naj traja ves dan. Ne jim kratiti "njihove" svobode, med pogovorom boste zvedeli zakaj se " maščujejo" . Zaposleni morajo vedeti , da so tukaj zaradi dela, da jih potrebujete, da vam nekaj pomenijo.  Kako naj delo opravijo jim morate pokazati ( z manj škarta, s prijaznim vedenjem do strank  itd ).  Na tak način jih pripeljete, da sami ugotovijo kakšno (grozno) obnašanje imajo. Malo več potrpežljivosti in taktike vpeljite pri naštevanju napak in opozorilih. Potrudite se, kajti človeška bitja so kot najfinejši kristal s katerim morate ravnati pazljivo. 

Postopek dokazovanja in kazni za škodo, ki jo povzročijo ter disciplinski pregoni so varianta, ki vam jo odsvetujem. Predolg in predrag je ta korak, ki se lahko zaključi proti vašem pričakovanju. Namesto da bi plačevali (pre)drage odvetnike, stimulirajte delavce in vsi boste zadovoljni.

   
Lp, mimica

Gama - 04.07.2008 - 07:41

Takšno je tudi moje mnenje - lepo zapisano.
Pozdrav.

jang - 04.07.2008 - 08:31

BRAVO MIMICA, takšne rabimo res nekaj podučnega.

Hvala 

knjigovodkinja - 09.07.2008 - 12:12

mimica, se nikakor ne strinjam s tabo, posebno ne s tem, da jih mi potrebujemo, enako oni nas potrebujejo - to je daj-dam, trg dela in ponudbe. In ravno zaradi takih kot si ti se nekateri obnašajo kot se. Naj se zavedajo, da kolikor bodo dali toliko bodo dobili, saj delodajalci nismo socialna služba. Plačano dobijo prevoz na delo, prehrano, regres za letni dopust, plačan LD, bolniško, pa saj vendar delajo zase in ne zame !

Mojca - 04.07.2008 - 10:03

Ne ravno nasprotno, mladi se trudijo, starejšim je vseeno.

nataša - 04.07.2008 - 13:43

Ni ravno tako idilično, mladina zelo pogosto to narobe razume- daš jim prst.....imam izkušnje. Malo bolj ostra varianta. Na žalost je udarec po žepu velikokrat edino, kar zaleže.

Jože - 04.07.2008 - 14:20

Gre za Mimično psihološko razmišljanje. V praksi se običajno obnesejo vodje z dokaj ostrim nastopom, saj gospodarski subjekt ni socialna ustanova, štejejo le rezultati dela. Delavec običajno ni sentimentalen do delodajalca in sta dokaj hitro na sodišču, saj se zavedajo svojih pravic. Zakaj bi torej delodajalec vzganjal nevem kakšne tolerance do delavca. Odškodninska odgovornost je jasna, tako za delodajalca kot delavca in jo je potrebno izvajati.

brat od brivca - 04.07.2008 - 14:36

Se strinjam z Jožetom. Zelo lepo je slišati o raznih "gurujskih" pogruntavščinah zlasti od novopečenih psihologov zaposlovanja glede "sedenja v skupnem čolnu... smo kot ena družina ....", ampak (s posebnim ozirom na "predzgodovino" mladih) odkar ni več dopustno "po riti", nuca edino "po žepu". Žal seveda mora iti po vseh regelcih, drugače spet triumfirajo problematiki. lp

j. - 04.07.2008 - 16:42

Lepa beseda lepo mesto najde. Je pa tudi res, da z leti postaneš manj naiven. Delavca se pa hitro prime pravilo, da ga tako malo ne morejo plačat, kolikor on malo lahko naredi.