Matjaž K - 13.08.2008 - 14:54

Pojasnilo DURS, št. 4210-34/2008, 21. 2. 2008

Pravne podlage za uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve:

I. pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja – uveljavljanje dejanskih stroškov skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2,

II. za zavezance, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine – uveljavljanje stroškov za delo v tujini skladno s 45. členom ZDoh-2.

Priznavanje navedenih stroškov je skladno z določili ZDoh-2 omejeno:

(1) po vsebini:

(a) pri drugem pogodbenem razmerju se priznajo le stroški prevoza in nočitev, ne pa npr. stroški dnevnic ali stroški za nakup materiala, porabljenega za izdelavo določenega izdelka;

(b) zavezanci, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, lahko uveljavljajo le stroške prevoza na delo in z dela ter stroške prehrane na delu, ne pa npr. dnevnic.

(2) zneskovno: priznajo se pod pogoji in do višine določene v Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 140/06; v nadaljevanju: Uredba).

Bistveno pri uveljavljanju navedenih stroškov je, da se zavezancu priznajo pod pogojem, da dokaže nastanek le-teh v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev.

I. Uveljavljanje dejanskih stroškov v zvezi z dohodkom iz drugega pogodbenega razmerja

(A)

Možnost uveljavljanja dejanskih stroškov v zvezi z dohodkom iz drugega pogodbenega razmerja se nanaša na dosežen dohodek, opredeljen v prvem, drugem in tretjem odstavku 38. člena ZDoh-2:

(1) dohodek iz vsakega drugega pogodbenega razmerja, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev ter drugih pravic in odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo,

(2) dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov,

(3) dohodek iz opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo (dohodek iz posameznega posla v neodvisnem razmerju).

Davčna osnova od navedenih dohodkov je opredeljena v četrtem odstavku 41. člena ZDoh-2, in sicer je to vsak posamezni dohodek iz tega naslova, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Zavezanec lahko poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela. Navedeni dejanski stroški se zavezancu priznajo na podlagi dokazil, in sicer pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada.

Iz navedenega izhaja, da je pravica do uveljavljanja dejanskih stroškov, ki se zavezancu lahko priznajo dodatno k avtomatično priznanim 10 % normiranih stroškom, omejena na stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo na podlagi dokazil, pod pogoji in do višine, določene v Uredbi.

(B)

Postopek uveljavljanja dejanskih stroškov v zvezi z dohodki iz drugega pogodbenega razmerja določa 289. člen ZDavP-2, in sicer jih zavezanec lahko uveljavlja:

1) v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja

1.  
   • davčni zavezanec – rezident in nerezident, ki dohodek iz drugega pogodbenega razmerja prejme od osebe, ki ni plačnik davka (npr. tuji izplačevalec);

2) s predpisanim pisnim zahtevkom

1.  
   • davčni zavezanec – nerezident, ki dohodek iz drugega pogodbenega razmerja prejme od osebe – plačnika davka, ki je ob izplačilu tega dohodka (v obračunu davčnega odtegljaja – obrazcu REK-2) izračunal in plačal davčni odtegljaj z upoštevanjem 10 % normiranih stroškov;

3) v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine*

1.  
   • davčni zavezanec – rezident, ki dohodek iz drugega pogodbenega razmerja prejme od osebe – plačnika davka, ki je ob izplačilu tega dohodka (v obračunu davčnega odtegljaja – obrazcu REK-2) izračunal in plačal davčni odtegljaj z upoštevanjem 10 % normiranih stroškov,
   • davčni zavezanec – rezident, ki dejanskih stroškov ni uveljavljal v napovedi iz točke (B) 1).

(C)

Davčni organ zavezancu, ki uveljavlja dejanske stroške prevoza in prenočevanja, le-te prizna na podlagi predloženih dokazil o njihovem nastanku. Davčni zavezanec mora torej davčnemu organu v zvezi s svojo zahtevo za uveljavljanje dejanskih stroškov dokazati, da so mu ti stroški dejansko nastali.

1) Uveljavljanje dejanskih stroškov prevoza

(a) Stroški prevoza na delo in z dela se zavezancu priznajo pod pogoji in do višine po 3. členu Uredbe, in sicer:

• praviloma se prizna povračilo stroškov do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od zavezančevega običajnega prebivališča;
• če zavezanec iz utemeljenih razlogov (pomanjkanje javnega prevoza, časovno neustrezen vozni red ipd.) ni mogel uporabiti javnega prevoza, pa se mu kot strošek prevoza na delo prizna 0,15 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Nastali strošek prevoza na delo in z dela zavezanec dokazuje:

• v primeru uporabe javnega prevoznega sredstva – npr. s predložitvijo vozovnice in naročnikovim potrdilom o mestu opravljanja dela ter poročilom o prisotnosti na delu;
• v primeru uporabe lastnega prevoznega sredstva npr. s predložitvijo pisne izjave o uporabi lastnega prevoznega sredstva in navedbo števila prevoženih kilometrov med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela (izjava naj vsebuje tudi zagotovilo, da so podatki v izjavi resnični in pravilni) ter potrdilom naročnika o mestu opravljanja dela ter poročilom o prisotnosti na delu oziroma drugim ustreznim dokazilom.

(b) Stroški prevoza na službenem potovanju pa se zavezancu priznajo pod pogoji in do višine iz 5. člena Uredbe:

• dejansko nastali stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, za prevoz z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom v komercialne namene, ali za najem osebnega avtomobila;
• dejansko nastali stroški za takse, gorivo, če je zavezanec uporabljal službeno vozilo naročnika, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari ali prtljage;
• do višine 0,29 eura za vsak prevožen kilometer v primeru, da je zavezanec uporabljal lastno prevozno sredstvo.

Zavezancu se navedeni stroški priznajo, če jih dokaže z računi ter z dokazilom o nastanku le-teh v zvezi z opravljanjem dela in storitve, npr. s pogodbo o opravljanju dela in storitve ali drugim dokumentom (npr. potni nalog), iz katerega izhaja, da je bil zavezanec v določen kraj napoten s strani naročnika z namenom opravljanja dela ali storitve in iz katerega je razvidna uporaba posamezne vrste prevoza. Uporabo lastnega prevoznega sredstva zavezanec dokazuje npr. s predložitvijo pisne izjave o uporabi lastnega prevoznega sredstva in navedbo števila prevoženih kilometrov v službene namene, pri čemer mora izjava vsebovati tudi zagotovilo, da so podatki v njej resnični in pravilni, ter potrdilom naročnika o kraju in času opravljanja dela ali drugim ustreznim dokazilom.

2) Uveljavljanje stroškov nočitve

Stroški nočitev se zavezancu priznajo pod pogoji in do višin, določenih v 6. členu Uredbe, to pomeni do višine dejansko nastalih stroškov za prenočevanje v zvezi z opravljanjem dela in storitve.

Zavezanec nastanek teh stroškov dokazuje z računi za plačilo prenočevanja (npr. v hotelu) ter z dokumenti, ki dokazujejo nastanek teh stroškov pri opravljanju dela in storitve, npr. pogodba o opravljanju dela in storitve ali drug dokument, iz katerega izhaja, da je bil zavezanec v kraj prenočevanja napoten s strani naročnika z namenom opravljanja dela ali storitve.