1. Ali je uveljavljanje posebne davčne obravnave po 1. točki četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 pogojeno z okoliščino, da mora biti oseba, na katero se prenaša podjetje ali del podjetja, v trenutku prenehanja dejavnosti zavezanca že registrirana kot zasebnik?
2. V kolikor v okviru prenosa podjetja ali dela podjetja prenesena sredstva presegajo prenesene dolgove, ali se ta razlika pri novem zasebniku obravnava kot dolgoročna pasivna časovna razmejitev prihodkov (ki se postopno prenaša med prihodke) ali kot slabo ime (ki se takoj prenese med prihodke)?
3. V kolikor se presežek vrednosti v okviru prenosa podjetja ali dela podjetja prenesenih sredstev nad vrednostjo dolgov obravnava kot prihodek novega zasebnika in če je bila priglašena posebna davčna obravnava, ali lahko novi zasebnik izloči iz davčno priznanih prihodkov?
4. V kateri zaporedni številki obr. DOHDEJ št. 18 se izkazuje takšno zmanjšanje?

Ad. 1

V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca in nadaljevanja opravljanja dejavnosti po drugi fizični osebi, preide podjetje oziroma del podjetja na drugo fizično osebo, zato mora biti le ta v trenutku prenehanja opravljanja dejavnosti že registrirana za opravljanje dejavnosti.

Izjemo predstavlja prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi smrti zavezanca, če dejavnost nadaljujejo dediči. V skladu s pravili dednega prava se dedovanje uvede v trenutku zapustnikove smrti, vendar pa bo dedič kot univerzalni pravni naslednik zapustnikovo podjetje lahko nadaljeval šele, ko bo zapuščinski postopek po pokojnemu podjetniku pravnomočno zaključen in bo v sklepu ugotovljen njegov status dediča. Prenos podjetja zapustnika je torej možen le na dediča, ki je ugotovljen v sklepu o dedovanju. To izhaja tudi iz 4. točke tretjega odstavka 75. člena Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06, 68/08), ki določa, da AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če ji dedič podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predloži izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje v skladu s četrtim odstavkom 72. člena tega zakona. Iz navedenega izhaja, da je nadaljevanje zapustnikovega podjetja po dediču potrebno razumeti kot opravljanje iste dejavnosti (ista matična številka) z drugim nosilcem (dedičem). Zaradi dolgotrajnosti zapuščinskih postopkov lahko od smrti do vpisa prenosa dejavnosti na dediča preteče dolgo obdobje, zato lahko dedič, ki v primeru smrti zavezanca še ni registriran za opravljanje dejavnosti, uveljavlja posebno davčno obravnavo po 1. točki četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2.

Ad. 2, Ad. 3 in Ad. 4

Novi zasebnik, na katerega se prenaša podjetje ali del podjetja zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, mora v svojih poslovnih knjigah ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti z upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti (po vrednostih, ki so bile upoštevane pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti), oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo. V primeru, da prenesena sredstva presegajo prenesene dolgove, se razlika pri novem zasebniku evidentira kot povečanje podjetnikovega kapitala (razred 90 Kontnega načrta za male samostojne podjetnike posameznike) in ne kot prihodek novega zasebnika (dolgoročna pasivna časovna razmejitev ali kot slabo ime, ki se v letu prenosa izkaže kot prihodek novega zasebnika).

V drugem odstavku 51. člena ZDoh-2 je sicer določeno, da se kot pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove šteje tudi pridobitev sredstev ob prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti, in da se prihodki upoštevajo na način kot velja po SRS (2006) za brezplačno pridobljena sredstva. Navedena določba velja le v primeru, ko ni priglasitve posebne davčne obravnave, kar izhaja tudi določbe četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2.

Po določbi četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 lahko zavezanec, ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena, zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka če so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji.

Tako se s četrtim odstavkom 51. člena določa možnost drugačne davčne obravnave, kot je določena v drugem odstavku tega člena. Zavezanec lahko zahteva, da se odtujitev oziroma pridobitev sredstev in obveznosti obravnava davčno nevtralno, in sicer na način kot da do prenosa na drugo osebo ne bi prišlo. Takšno davčno obravnavo zavezanec lahko uveljavljala pri prenehanju opravljanja dejavnosti s prenosom podjetja na drugo fizično osebo (novega zasebnika), če jo priglasi pri davčnem organu in ob tem izpolnjuje predpisane pogoje.

Iz navedenega izhaja, da novi zasebnik stvarno premoženje, ki ga je pridobil ob prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti, ne šteje za pridobitev (t.j. kot prihodek), če priglasi posebno davčno obravnavo po četrtem odstavku 51. člena ZDoh-2. Samo v primeru, ko zavezanec ne priglasi posebne davčno obravnave, se stvarno premoženje, ki je bilo pridobljeno ob prevzemu opravljanja dejavnosti, šteje kot prihodek novega zasebnika, in sicer na način kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva.