- 16.10.2008 - 18:50

Zadošča kompenzacija. Rek 2.
Le kakšno je ozadje želje po nakupu? Plačilo poštene vrednosti?

brat od brivca - 16.10.2008 - 19:05

Po zadnji podobni temi je obveljalo trdo stališče (ki ni moje), da je treba obračunati dohodnino od dobička že na podlagi oblikovanja obveznosti za izplačilo razporejenega dobička - ne glede na dejansko plačilo, kompenzacijo ali kak drugačen način konzumacije dobička - češ da mu je takrat že dan na razpolago . lp

Matjaž K - 16.10.2008 - 19:25

V kolikor misliš na moje trdo stališče, le-to ni bilo čisto takšno, temveč je bilo naslednje:

če se je preknjižilo iz 93 na 28 in se je potem družbenik tistemu na 28 naknjiženi bruto udeležbi v dobičku odrekel, potem se s trenutkom "odreka" dohodek šteje za dosežen (lastnik je "razpoložil" z njim in to na način, da se mu je odrekel).

Enako bi veljalo tudi za kompenzacijo:

če bi kompenzirali 28/12, bi se kompenziral "neto" na 28, pri čemer bi odtegljaj iz 28 odvedli z dnem, ko so stekli pogoji za pobot.

lp

brat od brivca - 16.10.2008 - 20:42

1.)Nalašč sem poenostavil– ampak vsebinsko je v primeru izplačila dobička lastniku-direktorju točno to : ko je sprejet sklep o razdelitvi, mu je dan na razpolago, saj prav on odloča o aktu izplačila. Odlaganje izplačila dobička je po tej dursovski razlagi torej razpolaganje z dobičkom.

2.) Menim, da gre za napačno razlago, razumevanje, izkrivljanje predpisa :

Jaz to razumem kot primere, da je FO prejela (konzumirala) dohodek drugače kot s plačilom (pobot, v naravi , tudi če se dohodku odpove v dobrodelne namene…) , ne pa že s tem, da ji je bila dana možnost, da prejme dohodek. Nedopustno je, da FO ne bi mogla imeti možnosti, da se odpove dohodku – brez davčnih posledic.

Po tej logiki:

1.)    ko je Svetlana zavrnila Prešernovo nagrado, so ji morali odtegniti  ak. dohodnine,

2.)    če izžrebanec za rešitev nagradne križanke na poziv ne pošlje svoje davčne št., mu Delo ne sme izplačati nagrade, mora pa zanj odtegniti  ak. dohodnine,

3.)    če zaposleni zavrne ponujeno možnost uporabe sl.avta za privat, mu mora firma vseeno obračunati ak. dohodnine od bonitete.

V vseh teh primerih mora dejanski neprejemnik dohodka, če pade v najvišji razred,  po končnem obračunu dohodnine še doplačati - iz svojega!! – za razliko med 25 in 41%!!

LP

Matjaž K - 17.10.2008 - 08:00

ad 1)

Se ne strinjam.

Udeležba v dobičku se izplača v določenem roku. Do zapadlosti družbenik v bistvu s tem izplačilom ne razpolaga. KO pa zapade, pa s elahko pojavita dve možnosti:

1. izplačilo (v denarju): podleže dohodnini

2. če se družbenik odloči, da bo s svojo terjatvijo do družbe drugače razpolagal (drugačni načini izpolniztve npr. asignacija, odstop pravice drugi osebi, se odreče pravici), pa nastopi pravilo "drugače dano na razpolago".

Drugače povedano: za pravilo "drugače dano na razpolago" mora imetnik pravice do izplačila dohodka opraviti določeno dejanje, ki kaže, da je izvršil aktivnosti, ki vplivajo na spremembo višine njegove pravice.

brat od brivca - 17.10.2008 - 08:54

 1.) Udeležba v dobičku se izplača v določenem ? roku.
Kako določenem?  Z zakonom ? (v ZGD ga ne najdem). Če ni -  je kje predpisano, da mora biti rok predpisan s sklepom o delitvi?
 2.) Primer "se odreče pravici" po osnovnem pojmovanju "razpolaganja" ne more spadati pod pravilo "drugače dano na razpolago". S tem, ko  se odrečeš pravici do dobička, ne  razpolagaš z dobičkom, temveč nasprotno : odrečeš se razpolaganju z dobičkom. Torej ne razpolagaš z dobičkom.

Sicer pa : utemelji po tem pravilu še one tri primere zavračanja sprejema dohodka (Svetlana, križankar, boniteta) ali pa vsaj najzanimivejšega - boniteto! LP

Matjaž K - 17.10.2008 - 12:28

Rok:

Ne rabi biti normirano z ZGD-1. To je stvar splošnih pravikl obligacijskega prava, tj. dogovora oz. sklepa "gazd". Poglej npr. sklepe d.d.-jev: dividenda se izplača v roku X dni pos klepu / do dd.mm.llll.

Po tej logiki:

1.)    ko je Svetlana zavrnila Prešernovo nagrado, so ji morali odtegniti  ak. dohodnine,

Družbenik ni zavrnil udeležbe v dobičku- Sprejel jo je, kasneje pa se ji je odrekel.

2.)    če izžrebanec za rešitev nagradne križanke na poziv ne pošlje svoje davčne št., mu Delo ne sme izplačati nagrade, mora pa zanj odtegniti  ak. dohodnine,

Ne rabi odtegniti. Dokler ni dohodek izplačan ali drugače dan na razpolago, ni dolžnosti plačila (in s tem odtegnitve) AK. Predložitev d.š. je nujni pogoj, da se izplača/da drugače na razpolago (saj tudi take nagrade ne more prejemnik kompenzirati z naročnino na delo, če prej ne predloži d.š.).

3.)    če zaposleni zavrne ponujeno možnost uporabe sl.avta za privat, mu mora firma vseeno obračunati ak. dohodnine od bonitete.

S tem ko je zavrnil, sploh ni pršlo do izpolnitrve pogoje, da mu je bilo dano na razpolago za privat namene.

Matjaž K - 17.10.2008 - 12:28

Rok:

Ne rabi biti normirano z ZGD-1. To je stvar splošnih pravikl obligacijskega prava, tj. dogovora oz. sklepa "gazd". Poglej npr. sklepe d.d.-jev: dividenda se izplača v roku X dni pos klepu / do dd.mm.llll.

Po tej logiki:

1.)    ko je Svetlana zavrnila Prešernovo nagrado, so ji morali odtegniti  ak. dohodnine,

Družbenik ni zavrnil udeležbe v dobičku- Sprejel jo je, kasneje pa se ji je odrekel.

2.)    če izžrebanec za rešitev nagradne križanke na poziv ne pošlje svoje davčne št., mu Delo ne sme izplačati nagrade, mora pa zanj odtegniti  ak. dohodnine,

Ne rabi odtegniti. Dokler ni dohodek izplačan ali drugače dan na razpolago, ni dolžnosti plačila (in s tem odtegnitve) AK. Predložitev d.š. je nujni pogoj, da se izplača/da drugače na razpolago (saj tudi take nagrade ne more prejemnik kompenzirati z naročnino na delo, če prej ne predloži d.š.).

3.)    če zaposleni zavrne ponujeno možnost uporabe sl.avta za privat, mu mora firma vseeno obračunati ak. dohodnine od bonitete.

S tem ko je zavrnil, sploh ni pršlo do izpolnitrve pogoje, da mu je bilo dano na razpolago za privat namene.

brat od brivca - 17.10.2008 - 18:24

 »Rok je stvar splošnih pravil obligacijskega prava« : Je ali ni obvezen?  Ker sem videl že kar nekaj sklepov brez določenega roka - ali so potemtakem taki sklepi nični? Najbrž tudi v konkretnem primeru, ker nekaj let dobiček ni bil izplačan? Potem tudi dohodka ni - ni bil dan (drugače) na razpolago ?  1.)»Družbenik ni zavrnil udeležbe v dobičku- Sprejel jo je,« Mišljeno: z ustanovitveno pogodbo - na splošno?Ni pa rečeno oz. možno je, da je bil družbenik (v primeru večosebne družbe) proti izplačilu dobička v konkretnem primeru ali ga sploh ni bilo na skupščini? Tudi Svetlana se ni vnaprej odrekla morebitni nagradi, niti ne ob odločitvi, šele na (ne)podelitvi.

2.) »Predložitev d.š. je nujni pogoj, da se da dohodek drugače na razpolago« : Lahko pa da pisno izjavo, da se odreče nagradi,( ne da bi dal d.št.), kar naj bi po serviranem vzorcu glede dobička pomenilo, da je dohodek dan drugače na razpolago.Stvar se zakomplicira potem, ko bi bilo treba odvesti dohodnino,(saj se šteje, da je bil dohodek prejet!), pa ni d.št.? Za državo je najbrž dovolj, da se ji plača, za koga, pa ji ni mar? 3.) »S tem ko je zavrnil, sploh ni prišlo do izpolnitve pogojev, da mu je bilo dano na razpolago za privat namene.« Da se še jaz preizkusim v »neznosni lahkotnosti« preobračanja besed : Boniteta je dohodek. Boniteta  je…ugodnost v obliki… uporabe osebnega vozila za privatne namene…, ki jo delojemalcu zagotovi delodajalec. Dohodek je nastal s tem, ko je delodajalec delojemalcu zagotovil uporabo osebnega vozila za privatne namene s tem, ko je dal na razpolago avto in dovolil uporabo za privat. Dohodek (uporaba avta za privat) mu  je dan drugače na razpolago (če pa ga ni »konzumiral«, si je sam kriv – tako kot oni, ki se je odrekel dobičku), dohodnino pa je treba odvesti. 4.) Primerjava dveh razlag (opomba: gre za odpoved ne samo pravici do izplačila dobička, ampak dobičku nasploh): a)«če se družbenik odloči, da se odreče pravici, nastopi pravilo "drugače dano na razpolago"…za to mora imetnik pravice opraviti določeno dejanje, ki kaže, da je izvršil aktivnosti, ki vplivajo na spremembo višine njegove pravice«.  Imaš pravico do dobička in ta pravica ždi kot nedohodek (ker ne dobiš izplačanega, niti ti ni dan kako drugače na razpolago). Sledi absurdna razlaga: v trenutku, ko se pravici do dobička odrečeš (vzrok – akcija), naj bi ti bil dobiček dan na razpolago (posledica – reakcija). Prej ti ni na razpolago; ko se mu odrečeš (torej ti ne pripada več!!), pa ti ga nekdo da na razpolago – ko ni več tvoj in nimaš več s čim razpolagati. Ali ne velja  vrstni red – najprej vzrok in potem posledica? Da reakcija pride po akciji?   b) S tem, ko  se odrečeš pravici do dobička, ne  razpolagaš z dobičkom, temveč nasprotno : odrečeš se razpolaganju z dobičkom. Torej ne razpolagaš z dobičkom. Ni ti bil dan na razpolago in ni dohodek in ni obdavčljiv. Ne vem, če je kako tako določilo v ustavi ali je kar po »defoltu«, da je treba davčne predpise, bolj ko so nejasni in dvoumni, razlagati še bolj nejasno in zapleteno. Lp

brat od brivca - 17.10.2008 - 10:00

Morda se bomo lažje sporazumeli na področju družinskih zvez, ki jih vsi obvladamo. Za boljšo primerljivost je primer opisan v latovščini, ki je v rabi za davčne predpise (poudarek na trpniku!) :

Predpis : Šteje se, da je moški dan ženski za družinskega partnerja, ko A) postane z njo poročen ali B) ji je kako drugače dan na razpolago.

Primer: Janez se ponuja Micki za poroko ali kakorkoli drugače, Micka ga javno pred pričami zapodi (po vprašanju obeh točk).

Uradni epilog: Država obvesti Micko, da ji je Janez dan za družinskega partnerja.

S tem, ko se je odzvala na njegovo ponudbo in ga je zapodila, je z njim razpolagala, kar  država razume, da ji je bil dan na razpolago kako drugače (ne s poroko). Po točki B je tako izpolnjen pogoj, da je Janez dan Micki za družinskega partnerja.

Vesel pozdrav,

čeprav je dež,

smeh je zdrav,

nam de vedež!

Matjaž K - 18.10.2008 - 07:33

Očitno imava različno pojmovanje pojma "dano na razpolago".

Za mene je "dano na razpolago" to, da najprej osebo spustim v hišo, potem pa se odločam, kako ga bom "vnovčil" (z njim razpolagal: ga bom poslal štihat na vrt, peglat v pralnico, kuhati v kuhinjo ali pa ga bom ke rnič ne zna napodil).

Drugače povedano: da ga spustim v hišo (=da sploh sprejmem dohodek) je nujni predpogoj za kasnejše razpolaganje z dohodkom.

lp