- 11.11.2008 - 10:51

Točno : davek na plače se ne obračunava od dopustov, ampak od plačanega nadomestila za dopust.

martina - 11.11.2008 - 12:44

davek na plače se obračunava od vseh elementov plače, razen refundacij in bonitet.

Nada - 11.11.2008 - 13:38

Prosim, če pogledate obrtnikovega Svetovalca 11/2008, kjer piše o mojem vprašanju v zgledu 2. Ali ima avtor prav, ali ne?

- 11.11.2008 - 13:42

Nimamo Obrtnika. Napišite bistvo primera.

Miha - 11.11.2008 - 14:02

Nada, ali preverjate znanje udeležencev foruma?

Nada - 11.11.2008 - 14:39

Ne. Zmedel me je prispevek v omenjeni reviji. Jaz  sem do sedaj davek obračunavala tudi od nadomestila za dopust, avtor prispevka pa trdi, da ga ni treba. Ker pa je ena od strank prebrala ta članek, me sedaj gnjavi, da sem ji obračunavala preveč davka. Stranka hoče pojasnilo, pa tudi jaz bi rada bila na čistem.

- 11.11.2008 - 15:05

Prispevek iz svetovalca :
ALI IN ZAKAJ DAVČNI ZAVEZANCI PLAČUJEJO PREVEČ DAVKA NA IZPLAČANE PLAČE ?

Država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih nalog predvsem z davki in drugimi obveznimi dajatvami (carine, prispevki za socialno varnost), zato jih predpisuje z zakoni. Zakonodajalec (državni zbor, preko katerega ljudstvo izvršuje zakonodajno oblast) je v skladu z ustavo z zakonom o dohodnini predpisal dohodnino, z zakonom o prispevkih za socialno varnost prispevke za socialno varnost, z zakonom na izplačane plače (v nadaljevanju zakon) pa davek na izplačane plače (v nadaljevanju: davek). V vsakem od teh zakonov sta za navedene dajatve predpisani, poleg drugih potrebnih podatkov, tudi osnova in stopnja, na podlagi katerih davčni zavezanci obračunavajo dajatve. Zakonodajalec je v posameznih zakonih pooblastil ministra, pristojnega za finance, da izda za posamezno ali za več dajatev skupaj podrobna navodila za obračunavanje dajatev in poročanje davčnemu organu.Tako tudi zakon (Uradni list RS, št. 21/06, ZDIP-UPB2), ki vključuje osnovno besedilo zakona (Uradni list RS, št. 34/96) in vse spremembe, določa v 3. členu, da se davek obračunava in plačuje od bruto plač. V4. členu pa je, kjer je za posamezno leto določena stopnja davka, zapisano nad posameznimi zneski, ki predstavljajo osnove za davek, besedilo "če znaša mesečna bruto plača zaposlenega".Zakon pa nič ne pove o bruto plači, kateri prejemki zaposlenega jo sestavljajo. Kje naj davčni zavezanec išče odgovor na to pomembno vprašanje, da bo pravilno določil osnovo za davek in s tem ob pravilni uporabi davčne stopnje davek pravilno obračunal (ne premalo, ne preveč)?Odgovor daje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), ki je krovni zakon za to področje, s tem da so vsi drugi zakoni, ki obravnavajo to tematiko, njemu podrejeni (subsidiarni). ZDR v III. poglavju Pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja (od 126. člena do 140. člena) v 3. oddelku med drugimi določbami opredeljuje tudi vrste plačil za delo, posebej pa še, kaj je plača = bruto plača.ZDR v 137. členu določa pravice delavca do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela (letni dopust, bolezen, izobraževanje, z zakonom določeni prazniki in dela prosti dnevi itd.), da navedemo nekatere najbolj pogoste. ZDR loči pojma bruto plača in nadomestilo bruto plače ter ju tudi definira. Analogno je to urejeno v kolektivnih pogodbah.Z upoštevanjem 3. in 4. člena zakona ter 126., 127. in 137. člena ZDR davčni zavezanci lahko pravilno obračunajo davek.Za lažje razumevanje naj služijo naslednji trije zgledi:Zgled 1Zaposleni je ves mesec delal. Njegova bruto plača = osnova za davek = 10.000,00 €. Ker bruto plača presega 3.129,69 €, je stopnja davka 4,4 %. Davek = 10.000,00 € x 4,4/100 = 440,00 €, ki ga vplača davčni zavezanec.Zgled 2Bruto plača zaposlenega je 10.000,00 €. Zaposleni je v obravnavanem mesecu delal 32 ur, odsoten (letni dopust) je bil 144 ur. Zaslužil (plačilo za delo) je v skladu z ZDR, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi 1.800,00 € (bruto plača). Za čas odsotnosti (144 ur) ima pravico do nadomestila bruto plače (plače za čas odsotnosti NI zaslužil, ker ni delal!) in sicer znaša le-to 8.000,00 €. Ker je bruto plača večja od 1.669,17 € in manjša od 3.129,69 €, je stopnja davka 2,3 %. Davek = 1.800,00 € x 2,3/100 = 41,40 €.Če bi davčni zavezanec vključil v osnovo za davek poleg bruto plače tudi nadomestilo bruto plače, bi le-ta znašala 9.800,00 € (1.800,00 € + 8.000,00 € = 9.800,00 €). Davek bi bil dolžan davčni zavezanec obračunati po največji stopnji (4,4 %). Davek = 9.800,00 € x 4,4/100 = 431,20 €.Zgled 3Podatki so enaki kot v 2. zgledu, razen podatka o delu. Zaposleni je bil zaradi letnega dopusta odsoten 144 ur, zaradi izobraževanja, v skladu s pogodbo z delodajalcem, pa 32 ur. Bruto plače ni zaslužil, ker ni delal. Bruto plača je 0,00 € (nič €). Za čas odsotnosti ima na podlagi ZDR in kolektivne pogodbe pravico do nadomestila bruto plače. Nadomestilo = 1.620,00 € + 8.000,00 € = 9.620,00 €. Osnova za davek = 0,00 € in je manjša od 688,53 €. Zato je stopnja davka enaka 0 %. Davek = 0,00 € x 0/100 = 0,00 €.Če bi davčni zavezanec prostovoljno vključil v osnovo za davek tudi nadomestilo bruto plače, bi ta znašala 9.620,00 €. Stopnja davka je največja in znaša 4,4 %. Davek = 9.620,00 € x 4,4/100 = 423,28 €.Bralec si lahko ogleda lestvico osnov za davek in stopnje davka na 154. strani Obrtnikovega Svetovalca (oktober 2008), kjer sta avtorici prispevka Kristina Barič in mag. Slavi Pirš iz Združenja delodajalcev Slovenije zapisali navodila za pravilen obračun davka.Od izplačanih plač davčni zavezanec (delodajalec) obračuna davek in ga iz svojih sredstev vplača na ustrezen račun proračuna Republike Slovenije. Ta davek ni davčni odtegljaj. Davčni zavezanec ga ne prikazuje na obrazcu REK-1, s katerim prikazuje in predloži davčnemu organu obračun davčnega odtegljaja in prispevkov za socialno varnost. Obračun davka prikaže na posebnem obrazcu.Verjetno se je zakonodajalec, ravno zato ker je pristopil k obdavčitvi izplačanih plač drugače kot pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost, odločil, da bodo davčni zavezanci obračun davka in predložitev davčnemu organu opravili po samostojnem pravilniku. V 7. členu zakona je zato pooblastil ministra, pristojnega za finance, da predpiše obrazec za obračun davka, ki ga davčni zavezanci predložijo davčnemu organu.Glede na dejstvo, da zakon ne vsebuje določbe, da so davčni zavezanci dolžni v osnovo za davek vključiti tudi nadomestila bruto plač (veliko zavezancev to sicer prostovoljno počne!), tudi pravilnik (prej odredba) in obrazec, ki je sestavni del pravilnika, te določbe ne vsebujeta.Iz predstavljenih zgledov je razvidno, da tisti davčni zavezanec, ki v osnovo za davek vključi tudi nadomestilo bruto plače, plača preveč davka!Kar sem zapisal, temelji na veljavnih predpisih in podpira »mojo« trditev, da je osnova za davek bruto plača (brez nadomestila bruto plače), seveda pa se lahko tudi motim. Kdo bo odločal o tem ali se motim, če bo to potrebno? Menim, da sta za to pristojna samo dva, zakonodajalec in Ustavno sodišče RS.

- 11.11.2008 - 15:51

Se opravičujem zaradi prvega posmehljivega odgovora.

Avtor sestavka ima popolnoma prav.
Vsi predpisi - tudi srs (tam sicer kosmate!, ne bruto) - izrecno ločujejo bruto plače in nadomestila od plač in nikjer izraz bruto plače ne vsebuje tudi nadomestil, tako da bi nastopal kot bruto plače v širšem smislu!!

Škoda je samo nekaj : s čim - pri streli jasni !- se je avtor ukvarjal 12 let, da je to pogruntal šele sedaj, dva meseca pred odpravo tega davka??? lp

- 11.11.2008 - 16:03

Samo da ne bo zdaj Durs prišel na sled in ugotovil, da je preveč plačan davek od plač (zaradi nadomestil od plač) davčno nepriznan strošek (po nepotrebnem plačane dajatve) in naredil revizijo vseh davčnih obračunov. (Za 5 ali 10 let?)
Vračila preveč plačanega davka pa ne bo - kot pravilno ugotavlja avtor prispevka - saj smo ga plačevali prostovoljno.

sila - 12.11.2008 - 12:23

Spomnim se, da so na začetku davkarji tolmačili, da se v osnovo za izračun davka ne vštevajo refundacije plač (boleznine, nega, akcije)  in boleznine v breme podjetja; vsi ostali elementi plače (RD, praznik, dopust, redni dodatki) pa gredo v osnovo.

Nagor - 12.11.2008 - 10:48

Zakon o davku na izplačane plače v 3. členu govori, da se davek obračuna in plačuje od bruto plače.

V ZDR 126. čl. pravi, plačailo za delo po pogodbi je sestavljeno iz plače, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatek.. Osnovna plača se določi v pogodbi o zaposlitvi in sicer v bruto znesku????
Ko pa grem na bolniško ali pa na dopust - je tudi to moja BRUTO PLAČA, ali ne???

LP., Nada

- 12.11.2008 - 12:01

Ne - nadomestilo plače!

Minka - 12.11.2008 - 22:44

Sem s.p. Za mojo delavko pa se je ta mesec prvič pojavil obračun davka na plačo. Na kateri račun in sklic se nakazuje?
Upam, da bo kdo od vas, ki ste sicer že odgovarjali, odgovoril tudi meni.  Hvala.
lp vsem 
Minka

Pepe - 17.11.2008 - 09:13

Na isti račun kot drugi prispevki, konto 2030.