Naslov teme: Subvencije
8191 19.11.2008 - 16:03h / Ostalo / Avtor: dana / 142 / 4
Iz zavoda za zaposlovanje smo dobili subvencijo za samozaposlitev-s.p. Pogodba je sestavljena za dobo dveh let. Ali lako prihodke razmejim za to dobo, ali gredo vsi prihodki v letošnje mleto.
Ker pripravljamo vlogo tudi za evropska in državna sr. me zanima kako je s temi prihodki ali se razmejijo glede na pogodbo-obdobje 10 let. Lepo prosim za pomoč. Hvala!
Ker pripravljamo vlogo tudi za evropska in državna sr. me zanima kako je s temi prihodki ali se razmejijo glede na pogodbo-obdobje 10 let. Lepo prosim za pomoč. Hvala!






Matjaž K - 20.11.2008 - 06:41
Osebno sem mnenja, da doba dveh let iz pogodbe ni merodajna za prenašanje dolg. pasovne časovne razmejitve prihodkov med poslovne prihodke, temveč da je treba slediti SRS 10, tj. sorazmerno stroškom, za pokrivanje katerih so bile prejete (=> efekt na PI = 0,00; kolikor je stroška, toliko se iz dolg. pas. čas. razm. prenese med poslovne prihodke).
10.2. Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Med dolgoročno odložene prihodke se uvrščajo tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke.
10.45. Državne podpore so zneski, ki jih dobi podjetje od države ali lokalne skupnosti neposredno iz proračuna, prek organov države ali lokalne skupnosti oziroma prek drugih uporabnikov proračunskih sredstev za določene namene. Kot državne podpore pa se ne štejejo zneski, pridobljeni v poslih med izplačevalci javnih sredstev in podjetjem, ki jih ni mogoče razlikovati od njegovih običajnih trgovinskih poslov. Državne podpore za pridobitev osnovnih sredstev se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo. Dolgoročne časovne razmejitve iz prejetih državnih podpor za pokrivanje drugih stroškov se porabljajo skladno s pojavljanjem stroškov, za pokrivanje katerih so bile prejete.
- 20.11.2008 - 09:57
Normircem se šteje celotna subvencija v prihodek leta, ko jo prejme?
Kako je z izračuno osnove za prispevke naslednje leto?
Če začne z novembrom, ali se ves dobiček iz računov + 75% subvencije upošteva nominalno ali se preračuna na letno raven = krat šest???
- 20.11.2008 - 12:13
Da.
Pri normirancih se SRS 10 ne uporablja, kajti normiranci ugotavljajo prihodke po načelu denarnega toka.
Akonracijo dohodnine je dolžan izvršiti plačnik davka (glejte smiselno spodaj navedeno pojasnilo DURS).
Pojasnilo DURS, št. 4214-25/2007, 4. 7. 2007
Zavezanec prosi za pojasnilo, ali se denarna nagrada za preseganje kvote zaposlovanja invalidov, ki jo bo prejel od Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, všteva v davčno osnovo. Dejavnost opravlja kot samostojni podjetnik, davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zanima ga tudi, ali bi se denarna nagrada vštevala v davčno osnovo, če bi le-to ugotavljal na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. V zvezi z navedenim pojasnjujemo:
Izplačana nagrada za preseganje kvote zaposlovanja invalidov se šteje med obdavčljive prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti in se všteva v davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ne glede na to, ali ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov.
Dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine, so določeni v členih od 20 do 32 Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06). Sem sodijo večinoma dohodki, ki so denarne pomoči, družinski in socialnovarstveni prejemki, določeni prejemki, ki se posameznikom zagotavljajo v obliki plačila storitev ali pokrivanja stroškov v zvezi z zavarovanjem, ali drugi primeri. Gre torej za dohodke, ki so vključeni v opredelitev obdavčljivega dohodka, vendar so izvzeti iz obdavčitve zaradi določenih – predvsem socialnih – interesov. Med dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine, pa ne sodi izplačilo denarnih nagrad za preseganje kvote zaposlovanja invalidov.
V skladu z 52. členom ZDoh-2 med prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti štejejo tudi prihodki iz poslov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, če opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh poslov. Tako se za prihodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti, štejejo tudi prihodki iz poslov, ki sicer niso neposredno povezani z opravljanjem konkretne dejavnosti, kadar opravljanje dejavnosti omogoči nastanek takih poslov.
Po določbi 305. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) se v primeru, ko se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz dejavnosti.
Plačnik davka izračuna akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja za vsak izplačani dohodek na predpisanem obrazcu REK 2.
Obrazec REK 2 – Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega razmerja, je objavljen v Pravilniku o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predlaganja obrazcev davčnemu organu (Uradni list RS, št. 138/06).
Davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom o dohodnini ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, sam izračunava akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu. V primerih, določenih z zakonom o dohodnini, v katerih davčni zavezanec plačuje od dohodkov iz dejavnosti tudi davčni odtegljaj, davčni odtegljaj izračuna plačnik davka v obračunu davčnih odtegljajev (295. člen ZDavP-2).
Obveznost plačila davčnega odtegljaja določa 68. člen ZDoh-2.
Iz navedenega izhaja, da če ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine pri izplačilu nagrade izračuna in odtegne plačnik davka (v navedenem primeru je to Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov). Po določbi 310. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec, ki pridobi potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, potrdilo predložiti izplačevalcu dohodka, kadar je to oseba, ki so ji v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka.
Kadar se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, izplačevalec dohodka ne izračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, temveč izplača nagrado v bruto znesku. Davčni zavezanec sam izračuna akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu.
lp
- 20.11.2008 - 12:22
Pa osnova za prispevke?