Naslov teme: Božičnica - uradno ?
9070 24.12.2008 - 10:55h / Ostalo / Avtor: Marijan / 322 / 3
Pojasnilo, odgovor na moje vprašanje o zakonski in drugi podlagi za razlage, da se božičnica ne upošteva v osnovo za izračun pokojnine.
Žal, jaz v tem sporočilu, prejetem po el.pošti, ne najdem odgovora in sem še naprej prepričan, da gre za razlage , ki nimajo prav nobene podlage v predpisih.
Kaj menite ?
Lp in lepe praznike želim vsem
Spoštovani! V zvezi z vašim vprašanjem pojasnjujemo, da sam pojem božičnica ni opredeljen v nobenem zakonskem predpisu, v praksi pa se uporablja kot naziv za izplačilo nagrade delavcem ob koncu leta. Božičnica je lahko kot nagrada delavcem, če to dopuščajo rezultati, dogovorjena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, kolektivno pogodbo pri delodajalcu, splošnim aktom delodajalca ali pa pogodbo o zaposlitvi. Od zneska božičnice kot drugega dohodka iz delovnega razmerja se v skladu z določbo ZPSV obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost po skupni stopnji 22,10% in prispevki za socialno varnost delodajalca po skupni stopnji 16,10% ter v skladu z Zakonom o dohodnini akontacija dohodnine. Kljub obračunanim prispevkom za PIZ, se ta prejemek ne všteva v osnovo za izračun pokojninske osnove. V kolikor pa božičnica v kolektivni pogodbi dejavnosti ali podjetja, splošnem aktu podjetja ali v pogodbi o zaposlitvi ni opredeljena kot drug prejemek iz delovnega razmerja in je pri izplačilu plačan tudi davek na izplačane plače (izplačilo ima torej značaj plače), se pri izračunu pokojninske osnove upošteva. Lep pozdrav,
Žal, jaz v tem sporočilu, prejetem po el.pošti, ne najdem odgovora in sem še naprej prepričan, da gre za razlage , ki nimajo prav nobene podlage v predpisih.
Kaj menite ?
Lp in lepe praznike želim vsem
Spoštovani! V zvezi z vašim vprašanjem pojasnjujemo, da sam pojem božičnica ni opredeljen v nobenem zakonskem predpisu, v praksi pa se uporablja kot naziv za izplačilo nagrade delavcem ob koncu leta. Božičnica je lahko kot nagrada delavcem, če to dopuščajo rezultati, dogovorjena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, kolektivno pogodbo pri delodajalcu, splošnim aktom delodajalca ali pa pogodbo o zaposlitvi. Od zneska božičnice kot drugega dohodka iz delovnega razmerja se v skladu z določbo ZPSV obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost po skupni stopnji 22,10% in prispevki za socialno varnost delodajalca po skupni stopnji 16,10% ter v skladu z Zakonom o dohodnini akontacija dohodnine. Kljub obračunanim prispevkom za PIZ, se ta prejemek ne všteva v osnovo za izračun pokojninske osnove. V kolikor pa božičnica v kolektivni pogodbi dejavnosti ali podjetja, splošnem aktu podjetja ali v pogodbi o zaposlitvi ni opredeljena kot drug prejemek iz delovnega razmerja in je pri izplačilu plačan tudi davek na izplačane plače (izplačilo ima torej značaj plače), se pri izračunu pokojninske osnove upošteva. Lep pozdrav,
Matjaž K - 24.12.2008 - 12:47
Moje mnenje je:
(žal tudi) ZPIZ ne zna brati lastnih zakonov.
V osnovo za "penzijo" gredo vsi prejemki, od katerih so bili plačani PIZ prispevki, razen naslednjih izrecno navedenih:
ZPIZ-1
42. člen
(Prejemki, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo)
Za izračun pokojninske osnove se ne glede na obračunane prispevke, ne štejejo:
– prejemki, od katerih niso plačani prispevki, razen nadomestil iz invalidskegazavarovanja po tem zakonu;
– prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela (npr. delopolnega delovnega časa, ki presega omejitve, določene z zakonom, sodelovanjeizpitni komisiji, predavanja izven redne zaposlitve);
– prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (npr. dnevnice, kilometrine,terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, dodatek za prehrano, potni stroški,na delo);
– regres za letni dopust;
– nagrade ob delovnih jubilejih;
– prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plačila po pogodbi oin so od njih plačani prispevki;
– odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev;
– prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev;
– osnove, od katerih so bili plačani prispevki za dokup pokojninske dobe.
42. člen ZPIZ-1 ne vsebuje določbe, da se izplačilo, ki je poimenovano »božičnica«, od katere so bili plačani prispevki za PIZ, ne bi vštevalo v pokojninsko osnovo.
Po mojih informacijah pa se kljub temu v praksi s strani ZPIZ-a božičnica obravnava drugače. Obstajalo naj bi (interno) navodilo, po katerem se izplačila, ki so poimenovana »13. plača« vštevajo v pokojninsko osnovo, medtem ko se izplačila, ki so poimenovana »božičnica« ne vštevajo v pokojninsko osnovo.
Očitno bo tudi na ZPIZ treba poslati kakšnega Simiča, da jim bo "kalibriral" koleščke v možgančkih.
lp
Marijan - 24.12.2008 - 16:12
Matjaž, hvala.
Treba je pokukati tudi v 39.člen istega zakona, ki pravi:
39. člen
(Pokojninska osnova)
(1) Starostna pokojnina se odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).
(2) Za leto zavarovanja se upošteva koledarsko leto, v katerem je zavarovanec prejemal plačo oziroma nadomestilo plače za najmanj šest mesecev zavarovanja oziroma v katerem so bili najmanj za šest mesecev plačani prispevki od zavarovalne osnove.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo plače, nadomestila plače oziroma zavarovalne osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.
(4) Za izračun pokojninske osnove po tem zakonu se vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.
(5) Povprečne stopnje davkov in prispevkov iz prejšnjega odstavka ugotovi in določi minister, pristojen za finance.
(6) Minister, pristojen za delo, predpiše metodologijo za določitev plač, ki se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
Tako, na hitro bi rekel, da so tudi bonitete nezakonito izvzete iz pokojninske osnove ( razen , če to ne določa kakšen drug predpis ).
Od 5.12. sem poslal nekaj mailov in faxov na ZPIZ-1. Do včeraj ni bilo odgovora in sem o tem vprašal. po faxu, generalnega direktorja ZPIZa. Pa je prišel nekakšen odgovor.... neuraden, seveda.
Katastrofa...
lp
Matjaž K - 25.12.2008 - 07:08
Priznam pa, da bi 39. člen znal biti "haklc".
Vendar logiki 39. čl. v osnovo ne bi šla tudi nadomestila (za čas dopusta, bolezni).
Tako bom rekel (zaključil):
42. člen določa, kaj se ne vključuje. Če bibil 39. člen tako "zveličaveno" jasen, potem ne bi rabili 42. člena. In ker ta obstaja, jaz oba člena skupaj berem na način "v osnovo gre vse, kar delavec dobi, če so od tega bili plačani prispevki, razen tisto, kar je v 42. čl. izrecno določeno, da ne gre v osnovo".
lp