Maja - 08.01.2009 - 14:45

Pozdravljena,
100% NE, ni davčno priznano. Sem imela isti primer (podoben) in ko sem delala obrazec priloga 4 za samoobdavčitev sem tudi vprašala inšpektorja ali je davčno priznan DDV ki si ga nismo smeli upoštevat kot odbitnega in mi je zatrdil da v nobenem primeru NE. Sicer mi ni logično, ker smo 2-krat oškodovani, ampak..... tako pač je

- 08.01.2009 - 16:07

Obstaja tudi pojasnilo durs, da ni priznan strošek.

tijana - 08.01.2009 - 18:58

Pojasnila o tem na strani Durs iščem, pa ga ne najdem. Ali ste morda lahko konkretnejši?

Matjaž K - 09.01.2009 - 06:56

Pojasnilo DURS, št. 4230-201/2008, 18. 7. 2008

V praksi se pogosto zastavljajo vprašanja, kdaj se lahko DDV, ki se ne more odbiti po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07), šteje kot davčno priznan odhodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06 in 56/08).

V nadaljevanju pojasnjujemo:

...

5. Prejeti računi od »missing trader« družb

5.1 Fiktivni račun – dobava blaga ali storitev s strani »missing trader« družbe ni bila opravljena

V primeru, ko davčni organ ugotovi, da »missing trader« družba dejansko ni opravila dobave blaga ali storitev (račun pa je bil izdan), prejemniku računa zavrne odbitek DDV, ki tega DDV, ko ga evidentira med stroške oz. odhodke, prav tako ne more upoštevati kot davčno priznanega odhodka. To velja za primere, kadar na računu zaračunane dobave blaga ali storitev dejansko ni bilo in tudi v primeru, ko je bila dobava blaga ali storitev sicer opravljena, vendar pa dokazano ne s strani »missing trader« družbe, ampak s strani »neznane« osebe (delo opravljeno v lastni režiji, delo na črno, dobavo opravi drugi zavezanec ipd.). V obeh primerih gre namreč za fiktivni račun, ki nima podlage v dejanskem poslovnem dogodku (t. j. »missing trader« družba dobavi blago ali storitve prejemniku računa), zato je DDV na računu obračunan nezakonito.

Prejemnik računa bi moral takšen račun zavrniti, zato obračunani DDV ne more predstavljati davčno priznanega odhodka v skladu z 29. členom ZDDPO-2.

5.2 Uporaba »missing trader« družb v shemi utaj DDV (davčni vrtiljak)

V t. i. davčni shemi DDV vrtiljaka, v okviru katerega gre za dobave blaga (npr. trgovanje z avtomobili preko »missing trader« družb), imamo zaključeno verigo dobaviteljev in kupcev, ki si med seboj dejansko prodajajo blago, vendar pa en člen v verigi, t. j. »missing trader«, DDV ne plača. Vendar pa tudi tukaj »missing trader« družba dejansko samo simulira dejavnost, kajti samostojno ne izvaja svoje gospodarske dejavnosti (dela dejavnosti) in je vključena v prodajno verigo samo za namene zlorabe oz. davčne zatajitve v obliki nezakonitega odbitka vstopnega DDV pri prejemniku računa »missing trader«-ja. Če davčni organ davčnemu zavezancu – prejemniku računa od »missing trader«-ja v postopku DIN ne prizna vstopnega DDV, ki mu je bil zaračunan na računih »missing trader«-ja, na podlagi tega, ker so obstajale objektivne okoliščine, da je le ta vedel oz. bi moral vedeti, da dobavitelj blaga ali storitve DDV ni plačal, ta DDV ne predstavlja davčno priznanega odhodka.

V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora naloženo plačilo vstopnega DDV oz. zavrnjen zahtevek za vračilo DDV, ki ga zavezanec za davek evidentira med stroške oz. odhodke, predstavlja davčno nepriznane odhodke v smislu splošnega določila iz 29. člena ZDDPO-2, glede na okoliščine posameznega primera pa tudi po 10. točki prvega odstavka 30. člena ZDDPO-2.

...