Če rešil kdaj bi pesniške se klice,

Navadil umetnij kuharske se žlice,

Nabral si ne bi ravno kup denarja,

(Za tako bolj je žlica od z(Z)idarja),

Iskal bi si službe prave

V čast in slavo očetnjave,

V skrbi za izbrance domovine

Naj delovna mi doba mine.

Po naukih sestre Vendeline

(Lahko cedijo vam se sline),

Najboljši bil bi »chef de cuisine«

Za najvišji države te kažin.

Bi čaral z mesom in z zabelo,

Poslancev siromakov krdelo

Bi finančno komaj preživelo,

Če ne bi kosilo po tri evre jelo.

Poslancem mar ni Onkološki,

Saj so sami zdravi moški,

Njim prav res se ne šika,

Poslušat Erika zdravnika.

Če razsaja legionela,

Če preplačana so dela,

Mar so jim napake skrite,

Skrbijo jih le lastne rite.

Da s prebavo jim bo bolj veselo,

Bova poskrbela s salmonelo,

Slovito hčerjo svinjarije,

Ki se v zboru zlahka skrije.

Brez terorista (kot za antraksa),

Dovolj »umazanih rok« je praksa.

Tu vlada geslo »roka roko umije«,

A namesto vode so pomije.

Ker je snaga le pol zdravja,

Vlada tu kupčija kravja,

Redko se še kaj razkrije,

Čisti morda so le – trije!

(Iztočnico za prostočasno preusmeritev vsestranskosti mi je dal Matjaž.)