Davčni zavezanec, ki preseže znesek obdavčljivega prometa 25.000 eurov, ni upravičen do oprostitve obračunavanja DDV, zato mora že od prve dobave, s katero preseže to vrednost, obračunati DDV.

Za dobave blaga, opravljene v vmesnem obdobju (od trenutka, ko je presegel znesek 25.000 eurov in do trenutka izdaje identifikacijske številke za namene DDV), mora davčni zavezanec obračunavati DDV, vendar pa ga na računu ne sme izkazati. Kot določa četrti odstavek 94. člena ZDDV-1, namreč davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1, nima pravice do odbitka DDV v skladu s 63. členom tega zakona, niti ga ne sme izkazovati na izdanih računih.

Če je davčni zavezanec izdal račun in na njem ni izkazal DDV, pa je v skladu z navedenimi zakonskimi določbami DDV obračunal, lahko po pridobitvi identifikacijske številke za namene DDV v skladu z določbo 146. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08) izdan račun popravi. To pomeni, da izdan račun brez DDV stornira in izda nov račun z DDV, s sklicevanjem na številko storniranega računa. Na njem prikaže pravilno obračunan DDV, da prejemnik tega računa lahko v skladu s pravili ZDDV-1 uveljavi odbitek DDV.

Lepo, durs ratuje dobrodušen.
Mora samo še svetovati, s katerim predpisom bomo kupca prisilili, da bo sprejel popravljen račun in doplačal DDV?

lp