Je klečal in se križal doktor Andrej,

Ko bil je državni zakladnik še prej.

Očitno molitev je le pomagala,

Za njim ni ostala prevelika štala.

Čeprav mu propadajo vse finance,

Kleči ne, se križa nič doktor France,

Ne verjame prav dosti on mamki božji,

Da ona bo našla izhod mu kaj ložji.

Pridrveli z »volstrita« so črni oblaki,

Umolknili harvardski so vsi učenjaki,

Ne pomaga ne »nju dil« in ne javna dela,

Ni lučke ne bele, ne rdeče na koncu tunela.

Nikakor dobil jih ne bo preko grbe,

Slaven kot njegov soimenjak iz Vrbe,

Z nagrado Nobelovo častil ga bo svet,

Če bo upošteval naslednji nasvet:

Od varčevanja bodo nični rezultati,

Rešitev je več novih davkov pobrati.

Uradna res ekonomija vsa je fuč,

A intimno se diha iz polnih še pljuč.

Nobena panoga ni bolj čila,

Živahneje ni utripala še žila

Kot od te prastare branže,

Ki nikdar ne more iti v franže.

Če drugo vse je šlo v maloro,

Pokazale so pot naprej v novo zoro

Kurtizane, konkubine ali gejše 

Podjetnice te najstarejše.

Vselej sigurni so dobički:

Za fante s potrpežljivimi  tički

Za stare in bogate babe;

Ali za fante druge rabe,

Kjer bolj trpi en drugi del,

Ki ga kak stric je res vesel.

Da bi obdavčil cel ta sektor,

Minister moral bi kot Hektor

Za strah vihteti davčno gorjačo

Nad rajo, ki si s tem služi plačo.

Ni moč nadzirat izvajalce,

Obdavči naj se odjemalce,

ne le plačnike z gotovino,

tudi jaro vso gospodo fino,

(po starem - ali pa na buzi)

ki zdaj živi vsa na koruzi.

Enaka je gospej iz bordela,

le naj bi eno stranko imela!

Vse kar se dogaja, je substitucija

Po Freudu za pojem »prostitucija«,

A najdražja je tista iz svetega zakona

Po definiciji cinikov iz Albiona.

Poglejmo z višje perspektive,
Dajmo zato zakonske direktive,

Da izkoristimo človeški napuh

Z davkom na veselje izmed rjuh.

Če nadgradimo izjavo Kardelja :

»Ne partija ne država nam veselja

Državljanom ne more zasigurati«  -

Težko pa ji ni - davek na to uturati.

Prihodnina bo prvi davek brez utaje,

Da mu pride, se vsak hvali raje.

Štel se bo od vsakega prihodljaja,

državnega ne bo več primankljaja.

Da izzvala bo ekshibicioniste,

Davčna objavljala top-sto bo liste

Mačotov tistih z največ davka:

Za tako čast nobeden ne javka.

Davčna nam tokrat verjame besedo,

A  marsikoga bo pahnila v bedo
velika, čeprav morda resnična hvala,

da mu je skoraj vsaka dečva dala -
Kdor res za to je, nima kapitala.

No,  tajkun se mirno  lahko zlaže,
da podrl vse je te in one baže,
čeprav je znano vsem naokoli,
 da mu pride samo ob svetem nikoli!