Naslov teme: s.p. - davčni učinek prevrednotenja
1781 21.02.2009 - 21:32h / DDPO / Avtor: brina / 187 / 1
Davčni obračun kolona 11.5:
Povečanje davčne osnove za znesek presežka iz prevrednotenja, ki je posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje poštene vrednosti in ga je zavezanec v letu, za katerega se sestavlja ta obračun, prenesel neposredno v preneseni poslovni izid ali druge sestavine kapitala, vključno s presežki iz prevrednotenja sredstev, ki se prenašajo v preneseni poslovni izid in davčno osnovo sorazmerno z obračunano amortizacijo (15. Člen ZDDPO-2).
15. člen ZDDPO-2 – davčna osnova pri prevrednotenjih na višje vrednosti:
Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma pripoznanju prihodkov in odhodkov zavezanca se znesek presežka iz prevrednotenja, ki je posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje poštene vrednosti in ki ga zavezanec prenese v preneseni poslovni izid ali druge kapitalske postavke, vključi v davčno osnovo pri sredstvih, ki se amortizirajo, sorazmerno z obračunano amortizacijo po 33. členu tega zakona od prevrednotenega dela teh sredstev.
Če prav razumem zakonsko določbo, to pomeni, da se prevrednoteni del zmanjšanja vrednosti sredstev zaradi amortizacije prišteje k davčni osnovi za obdavčitev, kar pa sploh ni smiselno, saj bo po končanem amortiziranju osnovnega sredstva vrednost osnovnega sredstva enaka kot bi bila brez prevrednotenja osnovnega sredstva (0), podjetnik pa je vsa leta amortiziranja plačeval davek na prevrednoteni amortizirani del. Smiselno je, da se davčna osnova poveča šele ob odtujitvi prevrednotenega osnovnega sredstva. Kaj to pomeni za zemljišča, ki se ne amortizirajo? Ali prevrednotenja zemljišča ne vpliva na davčni obračun, saj naj bi se znesek presežka iz prevrednotenja, ki je posledica prevrednotenja zemljišča na višjo pošteno vrednost in ki ga podjetnik prenese v kapitalsko postavko, vključil v davčno osnovo v letu takšnega prenosa?
Matjaž K - 22.02.2009 - 11:26
Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov zavezanca se znesek presežka iz prevrednotenja, ki je posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje poštene vrednosti in ki ga zavezanec prenese v preneseni čisti poslovni izid ali druge kapitalske postavke, vključi v davčno osnovo v letu takšnega prenosa. Presežek iz prevrednotenja se prenaša v preneseni poslovni izid in v davčno osnovo pri sredstvih, ki se amortizirajo, sorazmerno z obračunano amortizacijo po 33. členu tega zakona od prevrednotenega dela teh sredstev.
Primer:
Nepremičnina (OOS) se vodi po pošteni vrednosti (okrepitev se evidentira: 02/95). Na 95 evidentiran znesek se po SRS (2006) v preneseni PI prenaša (knjižba: 95/93, tj. mimo prihodkov v izkazu poslovnega izida) bodisi ob odtujitvi tega sredstva, bodisi sorazmerno z od navzgor prevrednotenega dela obračunano AM (glej: SRS 1.32).
Ker se je s prevrednotenjem osnova za obračun AM povečala (->izvirna Vnab + prevrednotenje navzgor), je s tem tudi (davčno priznana) AM višja (po SRS se tudi AM od prevrednotenega dela knjiži v R4, in ne v B95).
Zato mora zavezanec za davčne namene v davčnem obračunu to povečano davčno priznano amortizacijo nevtralizirati preko povečanja davčne osnove skladno s 15. členom ZDDPO-2.
Glede zemljišča:
ker se zemljišča (s par izjemami) ne amortizirajo, do odtujitve tega zemljišča (takrat se namreč presežek iz prevrednotenja prenese iz 95 v 93) ni prilagoditve davčne osnove po ZDDP-2 15.
lp