Matjaž K - 14.04.2009 - 06:57

Čeprav nisem pravnik, menim, da interno omejevanje pooblastil nima (večjega) smisla.

Pooblastila glede na določbe internega akta ne morejo "iti" čez zakon (ZGD-1).

ZGD-1

32. člen

(zastopanje družbe)

(1) Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik).
(2) Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam.

33. člen

(prokura)

(1) Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi.
(2) Družba lahko imenuje enega ali več prokuristov ali prokuristk (v nadaljnjem besedilu: prokurist) tudi samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na celo družbo.

34. člen

(skupna prokura)

(1) Prokura se lahko podeli tudi dvema ali več osebam skupaj, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo.
(2) Tretje osebe lahko veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov.
(3) Akt o ustanovitvi lahko določi, da prokurist zastopa družbo skupaj z enim ali več zakonitimi zastopniki.

35. člen

(obseg prokure)

(1) Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.
(2) Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam.

- 14.04.2009 - 09:55

Glede tretjih oseb res nimajo smisla. So pa smiselna v primeru, če zastopnika oz. prokurista kasneje tožite za odškodnino zaradi prekoračitve pooblastil.

Lady - 14.04.2009 - 10:11

Matjaž hvala za izčrpen odgovor.

zanima me pa to kar je drugi odgovor. omejitev pooblastil znotraj družbe. Na kakšen način se to omeji s ali mora biti sklep, interni akt....kakšen "papir" mora biti da je potem to podlaga za primer odškodninske tožbe.