V skladu s prvo točko 25. člena ZDDV pa se po nižji, 8,5-odstotni davčni stopnji obračunava in plačuje DDV tudi od hrane (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač) za ljudi in živali; živih živali, semen, rastlin in primesi, ki so (običajno) namenjene za pripravo hrane; izdelkov, ki se (običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek ter od priprave jedi.

Na podlagi prvega odstavka 40. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 79/02 do 93/03), v nadaljevanju pravilnik, se med izdelke (blago) iz prve točke 25. člena ZDDV uvrščajo izdelki in kmetijski pridelki, ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali, ter kmetijski pridelki, ki se pridelujejo z namenom zagotavljanja surovin za pripravo hrane za ljudi oziroma krme za živali in se uvrščajo v oznake kombinirane nomenklature, navedene v nadaljevanju tega člena pravilnika.

Pravilnik tudi določa, da priprava jedi iz prve točke 25. člena ZDDV pomeni pripravo in strežbo jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost.

Iz navedenega izhaja, da so poleg priprave in strežbe jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost, po nižji stopnji obdavčeni še izdelki (blago), ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki, primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali in so zajeti z oznakami kombinirane nomenklature, navedenimi v 40. členu pravilnika.

V skladu z Zakonom o gostinstvu (Ur. l. RS, št. 1/95 do 110/02) v nadaljevanju ZGos, lahko gostinec po spremembi navedenega zakona v letu 1999 brez posebne registracije v svojem gostinskem obratu gostom nudi posamezne izdelke, katerih ponudba je v gostinstvu običajna. Kot primere teh izdelkov ZGos navaja: tobačne izdelke, spominke, turistične publikacije, slaščice, slane palčke, žvečilni gumi ipd. Na obdavčitev navedenih izdelkov z DDV spremenjena določba ZGos ne vpliva, saj za obdavčitev po ZDDV ni bistvena registracija neke dejavnosti, pač pa dejansko opravljen promet blaga ali storitev.

Pri prometu z izdelki, ki so navedeni v 40. členu pravilnika, ni razloga, da bi moral gostinec uporabiti splošno davčno stopnjo, medtem ko je trgovcu pri prodaji enakega izdelka dovoljena uporaba nižje stopnje. Tako pri izdelkih, ko promet z njimi opravijo različne osebe, tudi ne pride do različnega obdavčenja.

V kolikor pa določenega prometa blaga ali storitev ni mogoče uvrstiti niti med pripravo jedi niti med izdelke iz prve točke 25. člena ZDDV, podlage za uporabo nižje davčne stopnje ni.

V skladu s 66. členom Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 89/98 do 67/02), v nadaljevanju ZDDV, se za razvrstitev izdelkov uporablja kombinirana nomenklatura carinske tarife. Pri prodaji izdelkov v originalni embalaži, kot so korneti, slane palčke ipd., ki jih je v skladu s kombinirano nomenklaturo carinske tarife možno razvrstiti med izdelke prve točke 25. člena ZDDV, gre za promet z blagom in se uporabi nižja davčna stopnja.

V skladu s 66. členom ZDDV se za razvrstitev izdelkov po tem zakonu uporablja kombinirana nomenklatura carinske tarife. Pri določanju pravilne davčne stopnje v primeru obdavčitve jogurtov, slaščic, slanih palčk, kornetov in podobnih artiklov v originalni embalaži, kjer sicer res ne gre za pripravo jedi, pač pa za promet z blagom, ki ga je možno razvrstiti v skladu s kombinirano nomenklaturo carinske tarife in ga najdemo med izdelki prve točke 25. člena ZDDV, tako pridemo do zaključka, da je uporaba nižje davčne stopnje dopustna in edina pravilna. V kolikor pa katerikoli od navedenih izdelkov ni prodan v originalni embalaži, ampak odpakiran in postrežen, se to šteje za pripravo jedi v gostinstvu, kar ponovno pomeni uporabo nižje davčne stopnje pri obdavčitvi z DDV.