lisa - 27.06.2009 - 22:05

je zelo dolgo besedilo vendar ima praktične primere.

srečno



Odpravnina v primeru odpovedi o zaposlitvi (109. člen ZDR).Vskladu z 9. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-23 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jihdoločaZDR, v svojem109. členu, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih vSloveniji. Invkaterihprimerihpripada delavcuodpravnina iz 109. členaZDR? V primeru: _ redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, _ iz poslovnega razloga, _ iz razloga nesposobnosti, _ izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. ZDRv 109. členu določa kot osnovo za izračun višine odpravnine, povprečno mesečno plačo (bruto znesek), ki jo je prejel delavec, ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih trehmesecih pred odpovedjo.Višina odpravninepa je odvisna tudioddoseženedelovnedobepri delodajalcu, upoštevajoč tudi zaposlitev pri pravnih prednikih. Iznavedenega sledi,dadelavcupripada za vsako leto dela pri delodajalcu: _ 1/5osnove, če je zaposlenvečkot eno in do pet let pri delodajalcu, _ 1/4 osnove, čedosega 5 do 15 let delovne dobe pri delodajalcu, _ 1/3 osnove, če ima nad 15 let delovne dobe pri delodajalcu Hkrati z navedenim, 4. odstavek 109. člena ZDR določa, da odpravnina ne smepresegatidesetkratnika osnove, razen če nidrugačedoločeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Iz navedenega sledi,da je obdavčena tista odpravnina, ki: _ ni izplačana po določilih 109. člena ZDR, ne glede ne dejansko višino, _ je izplačana v skladu zZDR, vendar presega desetkratnik povprečne plače v RS4. V primeru izplačila odpravnine, ki presega desetkratnik povprečne plače vRS, se obdavči razlikamedizplačanim zneskominneobdavčenimzneskom.Za socialne prispevke še vedno velja pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja zakona o dohodnini in zakona o prispevkih za socialno varnost5. Za odpravnine, ki se štejejo za odpravnine, izplač ane zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih odelovnih razmerjih in se od njih ne plačujejo prispevki za socialno varnost, v skladu z 2. členomnavedenega pravilnika štejejo odpravnine, ki so delavcemizplačane zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca: 1. iz poslovnih razlogov (prva alineja prvega odstavka 88. člena ZDR), (prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (v nadaljnjem besedilu: poslovni razlog), 2. v stečajnempostopku ali v postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče (103. člen ZDR), 3.vprimerupotrjeneprisilneporavnave (106. člen ZDR), ali 4. v drugih primerih začetega postopka za prenehanje delodajalca (108. člen ZDR), če so izplačanepodpogoji, ki jihdoloča zakon o delovnih razmerjih. Za odpravnine izprejšnjega člena se štejejo tudi odpravnine delavcem, ki imajovskladus tretjimodstavkom73. člena ZDR pravico do odpravnine, če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec izposlovnihrazlogov.Minimalnavišina odpravnine je določena v 109. členu ZDRgledenadolžinodelovnedobepri delodajalcu. V četrtem odstavku tega člena pa je določena omejitev oziroma najvišji znesek odpravnine, in sicer lahko odpravnina znaša največ desetkratnik osnove izprvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnostinidoločenodrugače.Vokviru tega limita je izplačana odpravnina ob prenehanju delovnega razmerja iz operativnihrazlogov v skladuzdoločili ZDRin ne podlega plačilu prispevkov za socialno varnost. V primeru, da znesek odpravnine ni v okviru navedenega limita, odpravnina ni izplačana v skladu z določbami ZDR in v celoti podlega plačilu prispevkov za socialno varnost.Prav takopodležejoplačiluprispevkov za socialno varnost tudi izplač ila odpravnin, ki niso zajete v 2. členu pravilnika o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja zakona o dohodnini in zakona oprispevkihza socialnovarnost (primer odpravnine, izplačane zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razloga nesposobnosti po drugi alineji 1. odstavka 88. členaZDR6).

Praktični primeri obdavčitve odpravnin 1. Podjetje TEŽAVA, d.o.o, je trem svojimdelavcemMihi, Luki in Tinetu iz različnih razlogov odpovedalo pogodbo o zaposlitvi. Po ZDR jimpripada odpravnina. V nadaljevanju si poglejmotri različnenačineobdavčitveodpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Miha: V podjetju je bil zaposlen deset let.Prejel je odpovedzaradiprenehanja potreb po njegovem delu in njegova povprečna plača zadnjih trehmesecev je znašala 850 EUR. Izračun odpravnine: po 109. členuZDRmupripada¼osnove zavsakoletodela,karvnašemprimeru znaša 2.125 EUR, (850 EUR x 25 % = 212,50 EUR x 10 let = 2.125 EUR). Osnova za obdavčitev: ker odpravnina ne presega desetkratnika povprečne plače vRS ni osnove za obdavčitev.Osnova za obračun socialnih prispevkov: odpoved je bila izdana zaradi prenehanja potreb po delu, zato ni osnove za obračunprispevkovza socialnovarnost.

Luka:Vpodjetjujebil zaposlenšestnajst let.Prejel je odpovedzaradiprenehanja potreb po njegovem delu in njegova povprečna plača zadnjih trehmesecev je znašala 1.250 EUR. Delodajalec se je v njegovemprimeru odločil, damu iz osebnih razlogov izplača odpravnino v višini 8.500 EUR. Izračun odpravnine:po 109. členuZDR mu pripada 1/3 osnove za vsako leto dela, kar v našemprimeru znaša 6.600 EUR, (1.250 EUR x 33%= 412,50 EUR x 16 let = 6.600 EUR). Osnova za obdavč itev: ker izplačilo odpravnine ni v skladu z določili 109. členaZDR, celotno izplačan znesek podleže obdavčitvi. Osnova za obračun socialnih prispevkov: ker izplačilo odpravnine ni v skladu zdoločili 109. členaZDR, celotno izplač an znesek podleže obračunu in plačilu socialnih prispevkov.

Tine:Vpodjetjuje bil zaposlendve leti. Prejel je odpoved zaradi svoje nesposobnosti in njegova povprečna plača zadnjih treh mesecev je znašala 1.050 EUR. Izračun odpravnine:po 109. členuZDR mu pripada 1/5 osnove za vsako leto dela, kar v našem primeru znaša 420 EUR. (1.050 x 20%= 210 EUR x 2 leti = 420 EUR). Osnova za obdavčitev: ker odpravnina ne presega desetkratnika povprečne plače vRS ni osnove za obdavčitev.Osnova za obračun socialnih prispevkov: obračun prispevkov po stopnji 22,1%. (navedena odpravnina ni zajeta v 2. členu pravilnika o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja zakona o dohodnini in zakona o prispevkih za socialno varnost). 2. V primeru, ko delavec prejme odpoved zaradi prenehanja potreb po delu (povprečna plača zadnjih treh mesecev znaša 1.500 EUR) od delodajalca, pri kateremje bil zaposlen osemnajst let, in delodajalčeva branžna pogodba primeroma določa, da znaša odpravnina ½ delavčeve povprečne plače zadnjih treh mesecev, pa je obdavč itevizplačila odpravninenaslednja: Izračun odpravnine:po 109. členuZDR mu pripada 1/3 osnove oziroma v našemprimeru na osnovi branžne kolektivne pogodbe½za vsako leto dela, kar v našem primeru znaša 13.500 EUR, (1.500EURx 50%=750EURx 18 let = 13.500 EUR). Osnova za obdavčitev: izračunan znesek odpravnine je v skladu s 109. členom, vendar presega desetkratnik povpreč ne plače v RS, zato razliko (13.500 EUR- 12.543,60 EUR= 956,40 EUR) obdavč imo po povprečni stopnji.Osnova za obračun socialnih prispevkov: ker je izplačilo odpravnine v skladu z določili 109. členaZDRni osnove za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost.

In za konec - POZOR !Pri obdavčitvi odpravnin ne pozabimo, da 9. točka 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 ne določa samo katera odpravnina in pod katerimi pogoji se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, temveč hkrati določa tudi katera odpravnina se všteva vdavčno osnovodohodka iz delovnega razmerja in to je: _ odpravnina izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istemdelodajalcualipri osebi, ki je zdelodajalcempovezana oseba in _ odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcempovezana oseba.

1 Zakon o delovnih razmerjih; Ur.l.RS, št .42/02 in 79/06 2 Pojasnilo DURS, št. 4210-215/2007, 4. 5. 2007 3 Zakon o dohodnini, Ur.l. RS, št. 117/06 4 12.543,60 EUR po podatkih Statističnega urada RS na dan 29. 8. 2007. 5 Ur.l. RS, št. 114/02 6 Pojasnilo DURS, št. 4210-162/2006, 21. 2. 2006

Od odpravnin ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu od delodajalca zaradi nesposobnosti iz druge alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR (Uradni list RS, št. 42/02) se obračunavajo in plačujejo prispevki za socialno varnost. Zavezanec pa sprašuje, ali te prispevke plača delavec, tako da mu znižujejo znesek odpravnine, ali pa je zavezanec za plačilo teh prispevkov delodajalec. Odgovarjamo: Na podlagi 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost - ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/00 in 97/01) plačujejo zavezanci (zaposleni) prispevke za socialno varnost iz bruto plač, iz nadomestil plač in iz drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Skupna stopnja teh prispevkov znaša 22,1 odstotka. V skladu s 6. členom ZPSV pa od enakih osnov plačujejo prispevke za socialno varnost tudi delodajalci. Skupna stopnja teh prispevkov znaša 16,1 odstotka. Višina odpravnine, ki pripada delojemalcu zaradi nesposobnosti, se na podlagi 109. člena ZDR določi glede na osnovo, to je glede na povprečno mesečno bruto plačo delavca za zadnje tri mesece pred odpovedjo. Glede na navedeno je tudi višina odpravnine na podlagi te določbe določena v bruto znesku, ta pa je v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZPSV osnova za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost delojemalca in delodajalca. Prispevki za socialno varnost iz bruto zneska odpravnine bremenijo zaposlenega, po določbah zakona, ki ureja davčni postopek, pa jih mora izračunati, odtegniti in plačati izplačevalec (delodajalec), plačnik davka. To pomeni, da bo znesek izplačila odpravnine, ki ga bo prejel delavec v obravnavanem primeru, enak bruto znesku, zmanjšanemu za znesek prispevkov za socialno varnost delojemalca (22,1 odstotka).