Oderuške obresti se ne smejo zaračunavati na osnovi 119 in 377 člena Obligacijskega zakonika. A nanašajo se le na posojanje denarja. Vse ostalo je dovoljeno. Vse gospodarske pogodbe, prodaja stanovanj, avtomobilov .........

To je največja bedarija, ki sem jo lahko zasledil v dolgoletni praksi. Zakaj? Zato ker država prepoveduje in kaznuje posojanje denarja, a dovoljuje oderuško in brezpogojno ropanje ljudi.

Kako je to mogoče. Preprosto. Če naprimer vemo,, da je proizvodna cena m2 stanovanja 750,00 €, potem lastniki nabijejo ceno tudi do 400 % in če več na to proizvodno ceno. Država dovoljuje. Če naprimer gospodarska pogodba nabije ceno tudi za 1000 %, je to dovoljeno, saj gre za primer pogodbenega odnosa med dvema gospdarskima subjektoma. Kakor hitro pa gre za posojilo denarja, pa je obrestnma mera zakonsko določena.

Kaj torej je oderuška pogoba in kaj so oderuške obresti? Za državo je to le posojanje denarja. po mojem pa vse, kar ima nerazumno veliko obrestno mero oz. nerazumno veliko dodano vrednost.

Ni normalno, da nekdo pridobi 400 % ali celo 1000 % na svojo lastnino v rekordno kratkem času. To je čisto ropanje in država to ropanje dovoljuje. Ne samo, da prosilci stanovanj morajo najeti dolgoročno posojilo (ki tako in tako ni poceni), plačati mora še več kot oderuške dobilke lastnikov stanovanj, ki jih prodajajo.

Nihče mi ne more pojasniti, zakaj je m2 stanovanj lahko vredno tudi 5.000,00 % kljub temu, da je proizvodna cena 750,00 €), ker ni stvari na tem svetu, ki bi nekomu dajalo toliko prednosti, da mora za m2 plačati tudi 5.000,00 €. Boste rekli, da je to trg in če nekdo hoče takšno stanovanje bo tudi plačal toliko. Narobe. Če bi cene stanovanje bile zakonsko opredeljene, kolio je lahko dodadan vrednost (kot pri denarnih posojilih - največ 50 % nad realno obbrestno mero) potem bi vsaka takšna stvar bila mnogo cenejša in tudi mnogo bolj dostopna.

Tudi gospodarske pogodbe bi morale biti limitirane, saj je nebrzdan pohlep po denarju pripeljal ta svet na kolena.

Oderuške obresti in oderuške pogodbe so vse tiste, ki presegajo 50 % realne vrednosti, in se bi morale uporabljati v vseh porah človekovega življenja.

Oderuške cene stanovanj in nepremičnih v celoti so vir še enaga nebrzdanega pohlepa, ki se kaže v tej krizi v vsej goloti.

Kdaj bo ljudi srečala pamet? Saj vedno pljuvamo v lasten obraz, ko sodelujemo pri tej pošastni igri catch the cash in na koncu ostajamo brez premoženja. Tisti, ki prodaja stanovanje, je v veliki večini že v svoji hiši in upa, da bo lahko z nenormalno ceno stanovanja dobil dovolj velik znesek denarja za svojo rento. Pri tem mu je vseeno, da bo nekoga zadolžil za vse življenje in ga morda v času naslednje krize spravil na kolena, ker ne bo mogel več odplačevati kreditov za tako draga stanovanja.

Bivati, pomeni imeti streho nad glavo, pa je čisto vseeno kje. Ni takšne prednosti, ki bi dovoljevala enormna bogatenja na račun tega, ker država noče in in zna omejiti pohlep.

Oderšutvo bo še dolgo na pohodu in nam ne bo mar, dokler sami ne bomo občutili tega oderuštva.

Srečujemo pa se z njim na vsakem koraku našega življenja. Kdaj nas bo srečala pamet?


Pa lep poletni večer še naprej!