Naslov teme: Križarska vojna: durs zmaguje proti zobarjem
6918 20.10.2009 - 17:24h / Ostalo / Avtor: sveder / 89 / 21
Ker namen posvečuje sredstva, gre durs proti zobarjem tudi preko zakona.
Tako jih množično kaznuje, če znesek gotovine v predalu pisalne mize ni točno enak izdanim gotovinskim računom - čeprav kot samozaposleni lahko povsem prosto razpolagajo z gotovino.
Pri tem davkarji v zapisniku sploh ne zapišejo zneskov, temveč samo opisno : Ugotovljena je bila zelo velika razlika...!!!
Ena od naivnih žrtev, pri kateri je bila ta zelo velika razlika 50 E ( z besedami petdeset) in jih ni mogel prepričati, da je to drobiž, ki ga vsako jutro prinese v ambulanto, da lahko vrača plačnikom, se je pritožil.
Da se ne bi!!! Nemudoma je doživel povračilni maščevalni razširjeni vseračunovodski pregled!
Vse, ki bi jih še zamikala možnost pritožbe, opominjamo na davkoplačevalsko ustavo:
1. člen Durs ima zmeraj prav.
2. člen Če Durs nima prav, velja 1. člen .
3. člen Globa po 2. členu je zelo večja od tiste iz 1. člena.
Da bosta vsem še bolj jasna dursova "vsemoč in ničznanje", še en primer, ki bi spadal pod naslov: "Saj ne more biti res, pa je!! :
Enemu so odmerili globo zato, ker je imel v predalu manj gotovine kot izdanih računov - eden od pacientov je namreč ostal dolžan????
Tako jih množično kaznuje, če znesek gotovine v predalu pisalne mize ni točno enak izdanim gotovinskim računom - čeprav kot samozaposleni lahko povsem prosto razpolagajo z gotovino.
Pri tem davkarji v zapisniku sploh ne zapišejo zneskov, temveč samo opisno : Ugotovljena je bila zelo velika razlika...!!!
Ena od naivnih žrtev, pri kateri je bila ta zelo velika razlika 50 E ( z besedami petdeset) in jih ni mogel prepričati, da je to drobiž, ki ga vsako jutro prinese v ambulanto, da lahko vrača plačnikom, se je pritožil.
Da se ne bi!!! Nemudoma je doživel povračilni maščevalni razširjeni vseračunovodski pregled!
Vse, ki bi jih še zamikala možnost pritožbe, opominjamo na davkoplačevalsko ustavo:
1. člen Durs ima zmeraj prav.
2. člen Če Durs nima prav, velja 1. člen .
3. člen Globa po 2. členu je zelo večja od tiste iz 1. člena.
Da bosta vsem še bolj jasna dursova "vsemoč in ničznanje", še en primer, ki bi spadal pod naslov: "Saj ne more biti res, pa je!! :
Enemu so odmerili globo zato, ker je imel v predalu manj gotovine kot izdanih računov - eden od pacientov je namreč ostal dolžan????
sveder - 20.10.2009 - 17:28
Globa po 1. členu je bila 1500 E, po 2. še ni znana.
j. - 20.10.2009 - 22:14
Moje mnenje: UBOGI ZOBOZDRAVNIKI
Že tako imajo nizko plačilo, zdaj so se pa še dursovci spravili na njih. Groza res.
Od vsega mi je bil pa najbolj všeč komentar zadnjič na TV, da ne morejo vsakič izdat računa, ker je pač treba tudi snažilko plačat. Ne moreš verjet.
- 21.10.2009 - 09:32
Kar verjamem.
Pri nas je s snažilkami ful problem, ker nočejo plačila po uradni poti. Se mi zdi, da vse prejemajo socialno podporo. Če bi ji plačali preko podjemne, potem bi zgubila socialno podporo zato hoče denar na roko. In od kod pa naj to dobim? Če izplačam sebi, potem bom pa mel dražji vrtec. Sranje in komplikacije kakorkoli obrneš.
Matjaž K - 21.10.2009 - 09:56
In proti takim "ugotovitvam" se je treba boriti z naslednjimi argumenti:
Davčni organ ni z ničemer dokazal – ni predložil nobenega dokaza za njegovo trditev, da je v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora (DIN) s popisom ugotovljena razlika gotovine v višini XX,xx EUR posledica neizdajanja računov, v posledici česar je njegovo sklepanje preuranjeno, s čemer sta podana pritožbena razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka.
Po določbi prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) (Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008), ki se v davčnem postopku uporablja subsidiarno preko določbe tretjega odstavka 2. člena ZDavP-2, mora obrazložitev odločbe obsegati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih,
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto,
3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov,
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba,
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Kot je zavezanec davčnemu organu pojasnil (ustno izjavil) že v postopku DIN in ponovno v pripombah na Zapisnik, predstavlja razlika gotovine v višini XX,xx EUR menjalni denar, ki ga je zavezanec ob začetku poslovanja na dan DD.MM.LLLL zagotovil s prenosom denarnih sredstev iz svojega gospodinjstva v svoje podjetje.
Dokazovanje zavezanca (ustna izjava) je dokaz skladen z ZDavP-2 in ZUP.
ZDavP-2 ureja dokazovanje v davčnem postopku v DRUGI DEL DAVČNI POSTOPEK - IV. poglavje Dokazovanje v členih 76. do vključno 79.
Po prvem odstavku 76. člena (dokazno breme) ZDavP-2 mora zavezanec za davek za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze.
Če ZDavP-2 ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi (77. člen (dokazila) ZDavP-2).
Po drugem odstavku 164. člena ZUP se kot dokaz se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede.
Zavezanec dokaz podal-predložil v obliki ustne izjave, ki je dopusten način dokazovanja.
Standard dokazovanja (predložitev dokazov), ki velja za zavezanca, velja tudi za davčni organ. Po drugem odstavku 76. člena ZDavP-2 mora davčni organ dokazati dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane ali ne nastane oziroma se poveča ali zmanjša.
Kot je to razvidno iz obrazložitve Predloga zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) - prva obravnava (Poročevalec Državnega Zbora RS, št. 99, 20. september 2006) pravila v tem členu ne pomenijo, da lahko davčni organ omejujoče tolmači načelo materialne resnice v davčnih zadevah, po katerem je davčni organ na splošno dolžan ugotavljati tako dejstva, ki so zavezancu v breme, kot dejstva, ki so zavezancu v korist. Davčni organ mora dokazati dejstva kadar trdi, da na njihovi podlagi davčna obveznost nastane ali pa se poveča (inkvizicijska maksima).
Okoliščina, da zavezanec (z listkom) ni dokumentiral obstoja okoliščine pologa menjalnega denarja v registrsko blagajno, ne more predstavljati odločilnega razloga za sklepanje davčnega organa, da je razlika posledica neizdajanja računov (neevidentiranega prometa).
Ugotovitev davčnega organa je zgolj domneva, za resničnost katere davčni organ ni predložil nobenega dokaza (npr. opazovanje s katerim bi bilo ugotovljeno, da zavezanec v času kontrole ni izdajal računov).
Iz obstoječe sodne prakse (smiselna uporaba/razlaga sodbe Upravnega sodišča RS, U 1170/2002 z dne 06.07.2004) izhaja:
V kolikor bi v danem primeru šlo za neizdajanje računov, kar zatrjuje davčni organ, bi to moralo biti razvidno tudi iz drugih relevantnih podatkov. Zgolj neujemanje vmesnega zaključka blagajne s prešteto gotovino še ne kaže samo po sebi na neizdajanje računov pri zavezancu.«
Trditve davčnega organa, da je neizdajanje računov dokazano že in zgolj z okoliščino obstoja razlike gotovine, se ne da preizkusiti.
Stališče davčnega organa ni ugotovitev – utemeljeno dejstvo, je zgolj domneva – sum, katerega pa davčni organ ni potrdil – utemeljil niti na meji verjetnega, tj. preko indicev (posrednih dokazov), kar bi mu omogočilo/dopuščalo odločanje na podlagi verjetno izkazanih dejstev skladno s 5. členom ZDavP-2.
Sporno je, ali je enemu samemu dokazu v obliki okoliščine obstoja razlike v gotovini mogoče pripisati značaj odločilnega razloga za presojo.
Prav tako davčni organ ni v ničemer obrazložil razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Davčni organ bi moral obrazložiti zakaj in v čem ugotovljen presežek gotovine dokazuje z njegove strani zatrjevano neizdajanje računov. Ker davčni organ tega ni storil, je njegova obrazložitev pavšalne narave in je arbitrarno – samovoljno vezana zgolj na določbo pravne podlage - 81. člena ZDDV-1. Obrazložitev, ki se zgolj pavšalno sklicuje na določbo pravne podlage ni zadostna, saj je sklicevanje na predpis, brez podrobne obrazložitve in njegove konkretizacije glede na ugotovljeno dejansko stanje pomanjkljivost, ki zavezancu onemogoča učinkovito pravno sredstvo. Davčni organ bi moral v Odločbi opredeliti njeno dejansko podlago skladno z 2. in 3. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, tj. navesti tudi razloge za odločitev z navajanjem dejstev in okoliščin, ki so nanjo vplivali in jih konkretno utemeljiti v obrazložitvi Odločbe na način, ki bi zavezancu omogočil učinkovito presojo zakonitosti in pravilnosti Odločbe.
Dejstvo, da je s primerjavo evidentiranega prometa preko registrske blagajne in zneskom gotovine v blagajni ugotovljena razlika, ne pomeni (ni dokaz), da zavezanec ni izdal računa. Za trditev, da zavezanec ni izdal računa mora davčni organ opredeliti – dokazati - konkretizirati, kdaj, komu in za katero blago naj ne bi bil izdan račun.
Zaključno zavezanec ponavlja naslednjo pripombo na Zapisnik:
Namen registrske blagajne je registriranje (beleženje, evidentiranje) dnevne prodaje po prodajni vrednosti z vključenim DDV, ki se v poslovne knjige evidentira na podlagi zbirnika dnevnega prometa (t.i. Z). V odvisnosti od potreb zavezanca in/ali tehničnih zmožnosti registrske blagajne pa se poleg prodajne vrednosti z vključenim DDV v registrski blagajni lahko beležijo tudi zneski v prodajno vrednost vključenega DDV, davčnih osnov in načinov plačila (gotovina, plačilne kartice, čeki, prodaja z odlogom plačila-plačilo na TRR, …). Nikakor pa registrska blagajna ni namenjena evidentiranju drugih prejemkov (v okvir katerih sodi tudi menjalni denar), zato tudi zgolj primerjava zneska zbirnika dnevnega prometa in stanja gotovine po popisu ne more predstavljati odločilnega razloga za oblikovanje ugotovitev glede pravilnosti blagajniškega poslovanja zavezanca.
sveder - 21.10.2009 - 10:06
Matjaž, hvala za vzorec popolne pritožbe!
Samo še pripomba::
tu je še bolj absurdno, ker za razliko od Vašega vzorca sploh ni blagajne, kamoli registrske.
LP
Matjaž K - 21.10.2009 - 10:37
sveder :
-------------------------------
Matjaž, hvala za vzorec popolne pritožbe!
Ni kaj.
Samo še pripomba::
tu je še bolj absurdno, ker za razliko od Vašega vzorca sploh ni blagajne, kamoli registrske.
Moj "post" je bil mišljen kot "šimlc". Dajte ga ustrezno prilagoditi vašim okoliščinam, vsekakor pa bi se "Šimlcu" dalo še tudi kaj dodati (npr. podkrepitev z določbami SRS 39 o vodenju poslovnih knjig, pa Pravilnik o plačevanju z gotovino, ...).
LP
RE lp
Opa Zovalec - 21.10.2009 - 20:21
Matjaž K. čestitke za trud, ampak si ne morem kaj, da nebi potrkal malo na vašo davkoplačevalsko vest. Bogu božjega in cesarju, kar je cesarjevega je rek, ki za zobo- in druge dohtarje ne velja. Njim je poplnoma jasno, da cuzajo zdravstveno blagajno do onemoglosti, da so se šolali na državne stroške, da imajo subvencionirani vrtec itd... ni pa jim nič jasno, da MORAJO tudi sami kaj prispevati v to skupno malho. In vsi se jih bojimo, kot hudič križa. Zadnjič je žena pri zobarju pustila 250€, domov pa prinesla blagajniški prejemek za 45€ (!!!), ki da je tudi račun. Seveda me ni pustila k temu zobarju, da bi ga po zdravju povprašal, zato pa sem zelo vesel, da so se jih lotili vsaj brdavsi. Ja, sedaj bodo iskali luknje v predpisih, namesto v zobeh, še dalje delali vsaki drugi dan po 4 ure za 10K€+ mesečno in bodo vsaj 3mesece letno odsotni z dela, vmes pa jamrali, kaka krivice se jim dogaja, ker bi tudi oni naj plačevali davke...
sveder - 21.10.2009 - 21:09
Opazovalec - saj imaš prav!
Ampak a veš, kako se bo končalo?
Vsa ta hajka je režirana od ZZZS, ki se hoče na vsak način losati zobarjev- koncesionarjev, kar jim bo tudi slejkoprej uspelo (čeprav se sedaj hvalijo, koliko pravic zagotavljajo zavarovancem - povprečno dve pjombi na leto!).
Ko bo celotna zobarija čisto privat, boste vsi hepi, ker bodo zobarji plačevali davke (tako kot zdaj frizerke in zidarji).
Kolateralna škoda : že na daleč - na prvi nasmeh - pa se bo videlo, kdo je revež in je škrbast!!
Naprej v svetlo bodočnost, kot jo obljubljata Miklavčič in Fakin!
Lahko noč!
PS Morda Te bo zanimalo, da brdavsi gledajo samo zobarje - koncesionarje, ne pa čistih privatnikov, tistih, ki imajo cele klinike!
Marta - 22.10.2009 - 07:28
o to pa že ni res, da gledajo samo koncesionarje, gledajo VSE tako koncesionarje kot "privatnike...
sveder - 22.10.2009 - 08:58
Iz napovedane nove bitke dursa proti svečarjem in cvetličarjem sklepam, da potrošniki nismo več pod zakonsko prisilo, da moramo vzeti račun – drugače nas durs tega ne bi milo prosil, temveč bi nam to zagrozil.
Opazovalec, pohvalno in posnemanja vredno je, da se vseeno skušaš obnašati kot vzoren državljan po tem vprašanju. Samo bojim se, da nisi dosleden: domnevam namreč, da ne pričakuješ od žene, da z novo pričesko prinese domov tudi račun zanjo; povsem prepričan pa sem, da te »seveda ne bi pustila k svoji frizerki, da bi jo po zdravju povprašal.« Ojej, očitno sem naredil napako, saj primerjam dve neprimerljivi zadevi: Svoje frizerke imamo ja vsi radi in jim nočemo škoditi, zobarjev, tudi zobark pa se vsaj bojimo, če jih celo ne sovražimo. (Pustmo stat izjemo od Andreja Šifrerja).LPOpa Zovalec - 22.10.2009 - 17:53
Vrtaš sveder, vrtaš... Frizerji - tisti, ki jih poznam, izstavljajo račune. Pa tudi vulkanizerji in cevtličarji. Mimogrede - pri vseh teh lahko plačam s kartico, pri zobo in drugih dohtarjih pa ne. Se ve zakaj!
Veš, ne bomo samo škrbasti, ampak tudi puklasti, pa vneti, pa še kako drugače načeti. In to prav kmalu. Ampak narod bo zdržal, dohtari pa, vajeni biti priklopljeni na neizčrpen vir denarja... Meni je že počil film, ko sem po štirih prišel do dohtarja pa me je hotela sestar naročit za čez več mesecev, ker da so čakalne dobe. V istem času, je taisti dohtar delal za keš na nekaj km oddaljenem centru dobrega počutja in me brez sramu sprejel in "obdelal". Ko sem mu omenil, da ima v tem času ambulato v Zdravstvenem domu, je pop***il, da kaj bom jaz govoril, kje in kdaj bo on delal...
Si predstavljaš frizerko, ki bi imela službo v državnem frizerstvu, pa bi v delovnem času fušala privat, istočasno pa še "dežurala" v kakem SPA centru? Ne, take privilegije imajo samo dohtarji.
Zato je tvoja primerjava gnila! Zmešal si kruh in drek, ne jabolk in hrušk.
IN PRAV JE, DA SE TAKIM SVINJARIJAM NAREDI KONEC, TUDI S POMOČJO BRDAVSOV! ZDRAVSTVO LAHKO PRIHRANI BAJNE VSOTE, KI SE SEDAJ TROŠIJO ZA NEDELO, TA DENAR PA SE NAJ USMERI V RAZVOJ.
sveder - 23.10.2009 - 11:30
"Frizerji - tisti, ki jih poznam, izstavljajo račune"
Jaz že trideset let nisem bil pri frizerju, zato o tem ne morem soditi iz prve roke.
(Me striže žena na črno. Sicer ni frizerka, ampak po zakonu bi morala vseeno od tega prijaviti in plačati davek , kot Ti kot pravičnik gotovo veš.
Nisi pa odgovoril na mojo domnevo glede ženine frizerke.
"Zato je tvoja primerjava gnila"
Saj sem se že sam pokesal - ne bi smel primerjati sladkih, prijaznih frizerk in osornih, odurnih in sploh za pokropit" zobarjev.
sveder - 23.10.2009 - 11:52
Se opravičujem, ker sem pomotoma izpustil zaključni:
Lep pozdrav!
sveder - 23.10.2009 - 12:29
Poročilo o aktivnostih davčne uprave v projektu Siva ekonomija V postopkih nadzora pri zavezancih, ki opravljajo frizersko dejavnosti ugotovili, je bilo ugotovljeno, da se računi običajno izdajajo samo novim in predvsem neznanim strankam, medtem, ko se večletnim in drugim stalnim strankam računi ne izdajajo.
Opomba: lahko da imava oba prav, kajti Ti omenjaš frizerje, jaz pa frizerke.
Še ena opomba: izlil si gnev na zdravnike, zaposlene v državni službi -
jaz sem govoril o zobarjih-koncesionarjih.
Kakšno mešanje jepotem to: jabolk in hrušk - ali po Tvojem izrazoslovju : kruha in dreka?
Umirjen konec tedna želim!
x - 22.10.2009 - 10:15
Za podeljene koncesije s strani države se ponavadi tudi plačuje.
Ali se za podeljene koncesije v zdravstvu tudi kaj plačuje oz. ali je podeljena koncesija za zobozdravnike brezplačna? V kolikor je meni znano, so brezplačne (za zdravnike), razen če niso kaj spreminili.
- 22.10.2009 - 11:37
Koncesija pomeni, da bo državna zdravstvena zavarovalnica krila storitve opravljene za paciente. Če bi zdravnik moral plačati koncesijo, potem bi to na koncu efektivno zaračunal tej isti zavarovalnici. V čem bi bil potem smisel dodatne administracije???
x - 22.10.2009 - 12:01
S kom pa imajo sklenjene koncesijske pogodbe zobozdravniki oz. zdravniki? Ste že videli vsebino katere od teh pogodb?
novinc - 22.10.2009 - 16:40
Z občino.
TINA - 22.10.2009 - 18:10
Kar se tiče zobarjev,bi komentirala slednje:
Kot je vsem znano,če hočemo imeti urejene zobe hodimo k privatnim "zobarjem",kateri so izobraževali na "državne stroške",imeli nekaj časa tako imenovano koncesijo,nato so koncesijo zavrnili,od takrat dalje pa hodimo na čiščenje zobnega kamna vsake 3 mesece za 175€,ne dobimo računov in še bi lahko naštevala.
Po 10 letih ,približno 4 x letno,sem ugotovila,da mi je dotična zobozdravnica zaj...polovico mojega zobovja,kar sem si zapisala,znaša ta cca 8,250€-seveda brez računov.
Moja napaka-vendar menim,da je takih pacientov še veliko.
trenutno se zadovoljna,pri vsakem obisku dobim račun,lahko pokličem 24 ur na dan-vse to je privatno,da ne bi delala reklame.Kritika se nanaša na zobozdravnico izven Lj,sedaj pa sem v Lj zadovoljna,tako z odnosi,kot tudi z njihovimo storitvami.
Tina
Matjaž K - 22.10.2009 - 18:26
Nisem niti trdil, niti zanikal, d aima dotični zavezanec "Putra na glavi".
če ga nima, mu bo moj "post" pomagal. Če pa ga ima, pa mu bo tudi pomagal - v pravni državi (pazite: pravo ni nujno enak pravici) mora organ zavezanca zašiti po reglcih, tj. dokazano in utemeljeno.
Odmera davjatev/izrek globe zgolj na podlagi kaj bi pa lahkobilo oz. kaj davčni organ misli, da je bilo, je izpodojno.
lp
taja - 23.10.2009 - 08:32
se popolnoma strinjam s tabo Opazovalec, bolj delajo v svojo korist, kot v korist pacienta, da o zdravniških prisegah, izjavah, morali, sploh ne govorimo- trdim iz lastnih izkušenj in izkušenj svojih treh otrok