Splošno znani sta dve Levstikovi inačici Martina Krpana. V ljudskem izročilu pa se je ohranila še tretja različica. Meni jo je povedal sedanji Močilar, praprapravnuk Levstikovega pripovedovalca. Samo konec je drugačen - takole gre na kratko:

Cesar in minister sta bila tako navdušena nad Krpanovo pretkanostjo, da sta ga postavila za ministrovo desno roko – poveljnika biričev. Prvo je dvornim nadbiričem velel ponovno premeriti vse bruse, ki so jih biriči širom cesarstva pod poprejšnjim poveljnikom bili zaplenili, češ da niso bili prav po cesarskih postavah. Glej ga vrabca : se je izkazalo, da zdaj so bili pa prav. Glej ga vrabca (še enega) : sicer ni bilo na svitlo dano niti v Tovorniških novicah, kamo-li v cesarskih letopisih, a med ljudstvom je le šel glas, da je bilo taistih brusov največ prav Krpanovih. Cesarica, ki je na skrbi dvorni ugled in blišč imela (v zdajšnjih časih bi ji rekli Kosova komisija, je pojasnil Močilar), je od vseh dvorjanov zahtevala, da ne smejo blizu tovornim živinčetom, da ne bi hlevske vonjave onečedile dvornih soban. Tako se je moral tudi Krpan ločiti od svoje kobilice – kar sestri jo je poveril. Med ljudstvom se je brž razvedelo, da je Krpan na dvoru, a da odtlej njegova sestra s kobilico bruse tovori. Kaj so si mislili, se v izročilu ni ohranilo, kajti že v tistih časih je bilo nevarno na glas misliti; je pa morala kobilica iz leta v leto več brusov tovoriti. Bila je tako urna, da so jo večkrat  v cesarske letopise z zlatimi črkami zapisali (v zdajšnjih časih bi ji rekli gazela, je pojasnil Močilar). Krpan je bil še vedno lastnik in cekini od tovorjenja so cingljali v njegovo mošnjo. Cesarice to ni nič motilo, saj je bilo že od starih Rimljanov vobče znano, da se cekinov ne oprime še tak smrad! Ker so bili drugi dvorjani nevoščljivi, je Krpan čez čas dal vedeti, da je kobilico prodal mešetarju z daljnega otoka. No, za ljudstvo je bila še kar tista od Krpana z dvora. Tako bi vsi  živeli srečno še dosti let, če ne bi prišlo do pomladi narodov in prekucij, poimenovanih po mesecih, ki so prinesle demokracijo in volitve. Tako se je pol leta pred naslednjimi volitvami Krpan, ki je menda v kristalni krogli videl, da bo njegov minister ob stolček,  z izgovorom, da ga ne upoštevajo, umaknil s poveljništva. (Mornarji imajo poseben izraz za take, ki zaslutijo potop ladje in že vnaprej pobegnejo – čeprav se v vsej zgodovini še ni zgodilo, da bi tako pobegnil kapitan).  Čeprav je bila takrat v deželi že trda za delo, ga je Krpan dobil brez težav. A  ne boste verjeli, kje: tisti mešetar z daljnega otoka, s katerim se sploh nista poznala, mu je spet zaupal vajeti kobilice!