Naslov teme: Odvetniško-sodniška zbrka
1196 13.03.2002 - 20:32h / Ostalo / Avtor: knjigovodja / 99 / 10
Situacija:
odvetnik je od leta 1997 opravljal storitve za stranko - zastopanje pred sodiščem v kazenski zadevi.
V 2002 je zadeva zaključena, stranka oproščena, po sklepu sodišča stroški zagovora bremenijo proračun RS in odvetnik mora za ta znesek sodišču izdati račun.
Zdaj pa problem:
odvetnik je stranki svoje storitve skozi leta do sedaj že zaračunal (z recimo temu delnimi situacijami oz. vmesnimi (ob)računi).
Glede na dikcijo sklepa sodišča o stroških zagovora je po moje edino prav, da se dosedanji računi razveljavijo (stornirajo-posledično izredni odhodki) in se stranki ta denar povrne (varianta 1). Odvetnik pa želi izplačati znesek iz v 2002 izdanega računa, ki je bil izdan po sklepu sodišča (varianta 2)
Osebno sem mnenja, da je prva variata tako knjigovodsko kot davčno in pravno bolj pravilna, saj sklep sodišča ne določa, da se stranki povrnejo stroški zagovora, temveč da stroški odvetnika bremenijo proračun (če ne bi bilo "vmesnih" računov, problema sploh ne bi bilo).
Pri varianti 2 nastopijo tudi problemi, ker je treba potem razlagati, zakaj izdan račun ni knjižen v DDV evidence in med prihodke in da je to v bistvu denar za zastopano stranko (drugače pride do podvojitve prihodkov in DDV-ja, izplačilo sodišču zaračunanega zneska stranki, pa je potem težko uveljavljati kot izredni odhodek - pa še problem bi bil, ker obračunani DDV od računa odvetnik poračuna v DDV-O, stranki pa hoče izplačati vse).
Ima kdo kaj prakse v teh nedorečenih sodiščno-odvetniških zadevah. Sodišča in odvetniki imajo vsi v glavi samo pogled denarnega toka (toliko SIT noter, toliko ven, drugo pa jih ne briga).
Hvala za odgovore in mnenja (in pardon, da sem se razpisal)
LP
odvetnik je od leta 1997 opravljal storitve za stranko - zastopanje pred sodiščem v kazenski zadevi.
V 2002 je zadeva zaključena, stranka oproščena, po sklepu sodišča stroški zagovora bremenijo proračun RS in odvetnik mora za ta znesek sodišču izdati račun.
Zdaj pa problem:
odvetnik je stranki svoje storitve skozi leta do sedaj že zaračunal (z recimo temu delnimi situacijami oz. vmesnimi (ob)računi).
Glede na dikcijo sklepa sodišča o stroških zagovora je po moje edino prav, da se dosedanji računi razveljavijo (stornirajo-posledično izredni odhodki) in se stranki ta denar povrne (varianta 1). Odvetnik pa želi izplačati znesek iz v 2002 izdanega računa, ki je bil izdan po sklepu sodišča (varianta 2)
Osebno sem mnenja, da je prva variata tako knjigovodsko kot davčno in pravno bolj pravilna, saj sklep sodišča ne določa, da se stranki povrnejo stroški zagovora, temveč da stroški odvetnika bremenijo proračun (če ne bi bilo "vmesnih" računov, problema sploh ne bi bilo).
Pri varianti 2 nastopijo tudi problemi, ker je treba potem razlagati, zakaj izdan račun ni knjižen v DDV evidence in med prihodke in da je to v bistvu denar za zastopano stranko (drugače pride do podvojitve prihodkov in DDV-ja, izplačilo sodišču zaračunanega zneska stranki, pa je potem težko uveljavljati kot izredni odhodek - pa še problem bi bil, ker obračunani DDV od računa odvetnik poračuna v DDV-O, stranki pa hoče izplačati vse).
Ima kdo kaj prakse v teh nedorečenih sodiščno-odvetniških zadevah. Sodišča in odvetniki imajo vsi v glavi samo pogled denarnega toka (toliko SIT noter, toliko ven, drugo pa jih ne briga).
Hvala za odgovore in mnenja (in pardon, da sem se razpisal)
LP
Nevenka - 13.03.2002 - 21:08
Jaz bi postopala po 1. varianti.
Jest - 13.03.2002 - 21:58
Za tolmačenje se PISNO obrni na odvetniško zbornico Slovenije !!!!
Knjigovodja - 14.03.2002 - 07:39
Tam ne vedo niti, kaj je to zaporedna številka fakture. Da se o njihovih tolmačenjih poslovno potrebnih stroškov ne pogovarjam.
LP
A. - 13.03.2002 - 22:07
Kljub temu, da si zelo razlagal,še vedno ne vem, na čigavi strani sploh si, oz. menim, da knjižiš odvetnikove poslovne dogodke.
No, jaz se ne strinjam z razveljavitvijo računov. Ti so bili previdevam že knjiženi v preteklih letih. Za pretekla leta že vemo- v prihodke gre vse v odhodke pa davčno bolj težko.
Poslovni dogodek ja zame ta, da je sodišče določilo, da STRANKI prizna stroške odvetnika, ki naj izstavi račun sodišču. Ta Stranka je že nekaj plačala odvetniku. Ker bo ta izstavil račun sodišču, in s to S. nima nič več, bi jaz kot S. izstavila račun odvetniku z obrestmi vred. Odvetnik pa bo imel obveznost do S. in terjatev do sodišča. DDV tu nima veze, ali pa tu nimam vsega čistega. S.je imela pred leti vstopnega, zdaj bo imela izstopnega in tudi če bi se računi stornirali, bi bilo treba DDV vrniti. Obresti niso obdavčene. Odvetnik pa ima hkrati oba davka in bo rezultat več ali manj nič.Država se je pa tako obvezala, da bo plačala obdavčljivo storitev, ki jo je v tem primeru naročila in je tudi končni potrošnik v tej zadevi...
To je moje mnenje..
LP
Knjigovodja - 14.03.2002 - 07:37
Hja:
1.
fizična oseba ne more izdajati računov
2.
sodišče je s sklepom odvetniku priznalo, da njegove nagrado za opavljeno zastopanje stranke nosi proračun. Sklep je dvoumen v tem, ker ne pove, na kakšen način stranki povrniti stroške, ki jih je imela z odvetnikom: povrniti znesek po dosedaj plačanih računih ali povrniti znesek po računu, izdanem sodišču. Po prvi možnosti je treba storirati račune (izdati dobropise), denar vrniti stranki in popraviti DDV. Po drugi varianti, pa s ene sme izdati račun, teveč kvečjemu zahtevek za povračilo stroškov postopka, ki ga za stranko vloži odvetnik.
3. DDV ima marsikaj pri tem, ker če stranka od odvetnika terja 120, odvetnik pa od sodišča dobi 120, mora prej odvesti obračunan DDV 20, tako da mu za vračilo stranki ostane samo 100. To pa že po logiki ni prava rešitev.
LP
kratki - 14.03.2002 - 08:50
Strinjam se z zahtevkom sodišču, kar ni račun in se zadeva ob plačilu prenakaže stranki.
knjigovodja - 14.03.2002 - 20:16
Tudi jaz se s tem strinjam, sodniki pa ne. Ti zahtevajo račun odvetnika, drugače ne odobrijo izplačila. Po besedah odvetnika pa sodnikov sploh ne briga knjigovodstvo kakršnikoli vrste.
Problem je v tem, da je zmeda že nastala, zdaj pa jo je treba odvozlati, tako knjigovodsko kot DDV-jevsko. Osebno sem se že odločil za varianto razveljavitve računov (beri: dobropis stranki).
Bom pač visel pri referentu za DDV in pojasnjeval, zakaj ima odvetnik v DDV-O 19% davek in osnovo po 19% z minusom.
LP
A. - 15.03.2002 - 16:07
Če vam je DDV predstavljal strošek, ga zaračunajte državi!
knjigovodja - 15.03.2002 - 19:38
Šaljivec, H-A.?
pravdač - 19.03.2002 - 10:36
Tole je pa res ena zmešnjava! Ne da bi mogel in hotel biti izčrpen, zgolj tole za pojasnilo:
Odvetnik, ki zastopa (zagovarja) svojo stranko na sodišču, je v pogodbenem razmerju (na podlagi podpisanega pooblastila)z njo in ne s sodiščem. Zato svoje storitve zaračunava (v skladu z odvetniško tarifo) njej, ta pa mu jih plačuje.
V razmerju s sodiščem je zgolj stranka, ki ji sodišče sodi.
Če je stranka obsojena, pri tem (njenih plačilih odvetniških storitev) tudi ostane, oziroma mora še kaj (povprečnino, denarno kazen) plačati sodišču ali pa celo iti v zapor (šala), če pa je oproščena, sodišče v sodbi izreče, da stroški postopka bremenijo proračun. Stranka mora nato v določenem roku (nisem šel gledat v ZKP, po spominu pa se mi zdi, da je rok 3 mesece)sodišču te stroške opredeliti (specificirati).
To običajno stori v njenem imenu odvetnik, tako da sodišču predloži, vendar ne račun (saj ni za sodišče opravil nobene storitve), temveč tako imenovani STROŠKOVNIK, se pravi specifikacijo posameznih svojih storitev za stranko (vloge, obravnave, delo po času, posveti s stranko ipd.) po njihovi točkovni vrednosti ter posameznih svojih stroškov (potni stoški, takse ipd.)kot tudi neposrednih stroškov same stranke (potni stroški ipd.), ter DDV.
Na podlagi takšnega stroškovnika potem sodišče s posebnim sklepom (možna je pritožba)odmeri te stroške (vse to so stroški stranke), ki jih stranki nato izplača iz proračuna (lahko tudi prek odvetnika, ki je na podlagi pooblastila upravičen sprejeti denar zanjo). Pri odmeri prizna sodišče tiste stroške, ki jih šteje za potrebne, zaradi česar se sklep sodišča praviloma ne ujema s seštevkom odvetnikovih računov (praviloma prizna sodišče nekaj manj, včasih pa tudi več). Razlogi so različni: zaradi različne razlage, kam (pod katero točkovno vrednost) katero opravilo po odvetniški tarifi sodi, lahko je ob odmeri stroškov vrednost točke po OT višja kot ob izdaji odvetnikovega računa (kar se upošteva in se na ta način vrednost valorizira), včasih prizna sodišče DDV celo za vse storitve, odvetnik pa ga v računu ni zaračunal, ker so bile te storitve pred leti še neobdavčene.
Bistvo je torej, da gre za različna razmerja in je treba paziti in se vprašati, kdo je za koga kaj naredil in dobilo plačano, oziroma kdo mora komu zaradi določenih razlogov (oprostilne sodbe) kaj povrniti. Vendar, kot rečeno, ne gre neposredno za povrnitev že plačnega (kaj šele z obrestmi) ali za kakšno storniranje računov.
Zgolj zaradi popolnosti: kadar je obramba obdolženca obvezna (npr. pripor) in si obdolženec ne najame svojega zagovornika - odvetnika (ki ga v takšnem primeru tudi sam plača), mu ga postavi na svoje stroške sodišče; v takšnem primeru je dolžniško upniško razmerje zgolj med odvetnikom in sodiščem, ne pa med odvetnikm in stranko.