Rebeka - 18.08.2010 - 17:31

Aneja - 19.08.2010 - 10:10

+++ - 19.08.2010 - 16:08

  misli davčno kontrolo kot tudi  kontrolo inšpektorja za delo. Oba organa lahko enako preverjata.

 

Po zakonu o delovnih razmerjih delavcu kot tudi po splošni kolektivni pogodbi, kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma v splošnih aktih delodajalca določijo:

· pravica do jubilejne nagrade,
· višina jubilejne nagrade, ki pripada delavcu po določenem obdobju- najmanj 10 let,
· obveznost do izplačila jubilejne nagrade in
· rok za izplačilo jubilejne nagrade.

Delavec si zagotovi pravico do jubilejne nagrade, ko dopolni:

· 10 let delovne dobe,
· 20 let delovne dobe,
· 30 let delovne dobe.


Pridobitev te pravice, je enako obravnavana v vseh kolektivnih pogodbah, kot tudi splošnih aktih delodajalca, tako da si sleherni delavec pridobi to pravico ob dopolnitvi 10, 20 ali 30 let dosežene delovne dobe.

Pri določanju višine jubilejne nagrade, ki jo delodajalec izplača delavcu, pa se ta razlikuje glede na dejavnost, ki jo delodajelec opravlja, saj so si s kolektivnim dogovarjanjem, nekatere panoge priborile ugodnejše rešitve. Ugodnejšo ureditev višine jubilejne nagrade lahko zasledimo tudi pri nekaterih podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih delodajalcev, saj končno vsak delodajalec to vprašanje lahko uredi po svoji presoji-seveda ugodneje.

Vsekakor pa velja povedati, da se mora pri višini jubilejne nagrade vsak delodajalec ravnati po določilih zgoraj omenjenih aktov oziroma kolektivnih pogodbah.

V splošni kolektivni pogodbi je višina jubilejne nagrade določena:

· za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega
razreda,
· za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda,
· za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda.

Višina jubilejne nagrade je lahko določena tudi glede na plače zaposlenih v RS in se določi kot povprečje te plače za pretekle tri mesece.

Odvisno od panoge, se tudi višina procentualno razlikuje, ker najdemo primere, kjer je ta višina določena:

· za 10 let delovne dobe v višini 40%,
· za 20 let delovne dobe v višini 60%,
· za 30 let delovne dobe v višini 80%,

oziroma:

· za 10 let delovne dobe 50%,
· za 20 let delovne dobe 75%,
· za 30 let delovne dobe 100%.

<a href="http://racunovodja.iprom.net/adserver/Event/Click?z=30&sid=racunovodja"> <img src="http://racunovodja.iprom.net/adserver/Event/Impression?z=30&sid=racunovodja" border="0"></a>
Zadnji delodajalec je dolžan izplačati jubilejno nagrado, ki si jo delavec pridobi, v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev.

V delovno dobo se ne vštevajo obdobja dokupa delovne dobe za čas služenja vojaškega roka in za čas študija.

Za izpolnitev pogoja pridobitve pravice do jubilejne nagrade, se štejejo vsa leta dela delavca, tudi pri delodajalčevih predhodnikih.

Opredelitev zadnjega delodajalca - izplačevalca jubilejne nagrade pa določimo glede na to, kdaj je posamezen delavec pridobil to pravico.

V primerih, ko posamezen delavec dela skozi vso delovno dobo pri enemu delodajalcu, to ni sporno, saj se ve, kdo je zadnji delodajalec - izplačevalec jubilejne nagrade.

V primerih, ko posamezen delavec opravlja delo v določenem časovnem obdobju, pri različnih delodajalcih, se pogosto srečujemo z vprašanjem, kateri delodajalec je zadnji delodajalec in izplačevalec jubilejne nagrade.

Odgovor na to vprašanje najdemo, ko ugotovimo pri kateremu delodajalcu si je posamezen delavec pridobil to pravico, ne glede na skupno delovno dobo pri " trenutnemu" delodajalcu.

Navedimo en primer:

Če je delavec pridobil pravico do jubilejne nagrade pri " staremu" delodajalcu, vendar mu je slednji ni izplačal v enomesečnem roku, ima delavec pravico na podlagi 204. člena Zakona o delovnih razmerjih, pisno zahtevati od delodajalca, da kršitev odpravi oziroma svoje obveznosti izpolni.

Če delodajalec v nadaljnem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

4. odstavek 204. člena Zakona o delovnih razmerjih pa določa, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Če je delavec medtem zamenjal delodajalca, "nov" delodajalec ni dolžan izplačati jubilejne nagrade delavcu, ki si jo je pridobil pri njegovemu predhodniku.

In še en primer:

Če delavec spremeni delodajalca in si pridobi pravico do jubilejne nagrade šele pri "novemu" delodajalcu, je slednji dolžan delavcu izplačati jubilejno nagrado ne glede na vso delovno dobo delavca pri "staremu" delodajalcu.

Glede na to, da se delovna doba delavca, ki jo je dosegel pri delodajalčevih predhodnikih všteva v skupno delovno dobo je, ne glede na trajanje zaposlitve pri "novemu" delodajalcu, slednji zadnji delodajalec in izplačevalec jubilejne nagrade.