Rebeka - 20.01.2011 - 19:16

Berem, berem, razmišljam, kaj naj naredim. Zakaj zadnji opomin? Ta Ninočka res je malo čudna. Ne vzemi je resno, polagam ti na srce. Midva že dolgo meniva se./mislim, da to kar dosti pomeni!/, ona pa nenkrat hop, baha se z  vsem mogočim, kot, da je gospa ministrica, šiba sem ter tja, zdaj pa naj bi z eno "ubogo" razglednico in z "z dragi moji" zmešala pol sveta.Malo sem jezna danes,veš . Upam, da ne boš nasedel ji. Da zbistriš mi glavo, še meni napiši kakšen verz.Saj jaz tudi čakam, da na štacjonu zagledam te.  Pa lep pozdrav    Beki

brat od brivca - 21.01.2011 - 10:50

Radosten spet Tvoje besede čujem,

Poskusa nezvestobe se sramujem.

Če trhel panj se preveč razvname,

Je grdo, kot da tli kup mokre slame,

Ni pravega plamena, niti ne vročine,

Gost dim s kašljem zaduši skomine.

Tako kot počne prosluli Berlusconi,

(jej, kmalu bi bil podoben tej moni),

Ki se naslaja nad gazelico iz Maroka,

(zame naj bi bila iz vzhodnega bloka).

Odslej in vekomaj bom častil le Tebe,

Čeprav me tu na štacjonu kot psa zebe.

Na srečo fletna točajka ven prinese mi čaj:

»Zvesto vztrajajte, morda pa bo danes kaj!«

Njen nasmeh mi tako popestri čakanje,

Da se, ne da bi hotel, stkejo druge sanje…

mimica - 21.01.2011 - 13:27

Bravo !!

Rebeka - 21.01.2011 - 22:35

Dragi prijatelj moj, sigurno spala ne bom nocoj! Tako lepo, tako srčno... Zdaj pa res samo nate mislim še in kako se bo izšlo.  O, joj  Boš napisal mi kaj še, prosim Te    T...Beki