Običajno šele pust zimo odganja,

A novega moža že zdaj razganja,

Čeprav sem nalašč starega vzela,

Da bi glede drugih bab mir imela;

Češ ker je že taka stara korenina,

Bodo druge zanj samo zgodovina.

Že dolgo je navdušen zeleni brat,

Po gozdičkih pohaja strašno rad,

Nočni lov mu je najbolj v veselje.

Zdaj pa izvem, da hodi v – Celje!!

Mu bom že pokazala tkati sanje,

dan in noč bo drgnil stanovanje!

Hvala Ti, Rebeka, da si tako krepostna,

Večina drugih je kot posoda kompostna,

Ki sprejme vse, kar je (bilo) za silo živo,

Če jo samo pogleda in ogovori nagajivo.

Zato na Slovenskem manjka novih umetnin,

Ker dedci dobijo svoje brez srčnih bolečin.

Zdaj bom najbrž razočarala ta vaš avditorij,

Pesnik je dobil vsaj enomesečni moratorij,

Smel bo le v prozi odgovarjati na vprašanja,

Na vaša davčnoračunovodska moledovanja.

Boste vsaj v miru končale vse vaše bilance,

Ko vas ne bodo vznemirjale njegove flance

Za pesnjenje itak ne bo imel inspiracije,

Ker bo že doma dobil dovolj satisfakcije;

In zaradi telesne pospešene amortizacije

Bo postal žrtev dokaj velike devalvacije;

Zato mu boste prečrtale vse rezervacije

In ne bo prišel do željene konzumacije.

PS Muca-maca

Obenem vam pohvalim z Andov korenino,

Maco -  perujski ginseng se ji reče bolj fino;

Pozna že naša ljudska pesem ta čudežni koren:

»To storil jima je neznan koren, koren lečen!«

Nikar ne zlorabljajte mace za vsakdanje delo,

Ustvarjena je za to, da v postelji je bolj veselo.

Pomaga tudi, če vsaka v meni jo redno uživa,

Zagotovo je naval vročine nič več ne obliva.

(Starinski slovarček za mlade: svakinja=žena od brata)