Naslov teme: Obvezni in neobvezni večstranski pobot 15.4. ?
2097 04.04.2011 - 11:03h / DDV / Avtor: Ema / 48 / 2
Za 1. obvezni večstranski pobot po ZPreZP, ki bo 15.4., je AJPES začel zbirati prijave že danes.
Ugotavljam, da v aplikaciji ePOBOT obvezni in neobvezni pobot nista ločena. Zanima me, ali za pobot 15. 4. v isto alikacijo lahko vnesemo tudi nezapadle račune, tako, kot smo delali do sedaj?
Do sedaj smo z namenom pobota neplačanih terjatev v "neobvezni" pobot prijavljali nezapadle obveznosti. Sicer svoje obveznosti poravnavamo v dogovorejnih rokih, brez zamud.
Imam še eno vprašanje:
ZPreZP omenja pogodbeno določene plačilne roke med slovenskimi gospodarskimi subjekti, ki ne smejo biti daljši od 60 dni, izjemoma 120 dni. Če rok plačila ni dogovorjen, znaša 30 dni.
Z večino dobaviteljev nimamo sklenjenih (pisnih) pogodb. Običajno so ti roki dogovorjeni le ustno in so daljši od 30 dni. Če ustnega dogovora ni, račun običajno plačamo na dan zapadlosti, ki je naveden na računu.
Zanima me, ali se navedba datuma zapadlosti na računu smatra kot "pisno dogovorjen" rok plačila?
Ali moramo vse račune od dobaviteljev, s katerimi nimamo sklenjenih pisnih pogodb, plačati v 30 dneh (četudi je na računu naveden npr. plačilni rok 45 dni)?
Prosim za vaša mnenja.
Ugotavljam, da v aplikaciji ePOBOT obvezni in neobvezni pobot nista ločena. Zanima me, ali za pobot 15. 4. v isto alikacijo lahko vnesemo tudi nezapadle račune, tako, kot smo delali do sedaj?
Do sedaj smo z namenom pobota neplačanih terjatev v "neobvezni" pobot prijavljali nezapadle obveznosti. Sicer svoje obveznosti poravnavamo v dogovorejnih rokih, brez zamud.
Imam še eno vprašanje:
ZPreZP omenja pogodbeno določene plačilne roke med slovenskimi gospodarskimi subjekti, ki ne smejo biti daljši od 60 dni, izjemoma 120 dni. Če rok plačila ni dogovorjen, znaša 30 dni.
Z večino dobaviteljev nimamo sklenjenih (pisnih) pogodb. Običajno so ti roki dogovorjeni le ustno in so daljši od 30 dni. Če ustnega dogovora ni, račun običajno plačamo na dan zapadlosti, ki je naveden na računu.
Zanima me, ali se navedba datuma zapadlosti na računu smatra kot "pisno dogovorjen" rok plačila?
Ali moramo vse račune od dobaviteljev, s katerimi nimamo sklenjenih pisnih pogodb, plačati v 30 dneh (četudi je na računu naveden npr. plačilni rok 45 dni)?
Prosim za vaša mnenja.
Cicero - 05.04.2011 - 09:39
Pisno je kar je pisno. Račun je enostranska listina, ki je izvedena in ne izvirna. Nastane na podlagi drugih listin ali opravljenih dejanj. Na računu navedene zahteve niso veljavne, saj so nastale praviloma po poslovnem dogodku.
Razni pridržki lastninskih pravic,... so brezpredmetni v kolikor niso bili znani pred sklenitvijo posla.Se pravi da so zelo pomembne naročilnice in potrdila naročil, predračuni/ponudbe poslani pred sklenitvijo posla,... Pomembni pa so tudi splošni pogoji poslovanja, ki jih določena podjetja objavijo na javnem mestu, spletu,... Dobra poslovna praksa, ki temelji na OZ bo spet pridobila na veljavi.
vprašaj - 05.04.2011 - 11:03
"Z večino dobaviteljev nimamo sklenjenih (pisnih) pogodb. Običajno so ti roki dogovorjeni le ustno in so daljši od 30 dni. Če ustnega dogovora ni, račun običajno plačamo na dan zapadlosti, ki je naveden na računu.
Zanima me, ali se navedba datuma zapadlosti na računu smatra kot "pisno dogovorjen" rok plačila?
Ali moramo vse račune od dobaviteljev, s katerimi nimamo sklenjenih pisnih pogodb, plačati v 30 dneh (četudi je na računu naveden npr. plačilni rok 45 dni)?"
Pisno mora biti nad 60 dni.
Krajši rok je lahko ustno - če je na računu 45 dni, je obema prav, kot da je dogovorjeno.
Če je na računu krajši rok od 30, se lahko postavite, da ni dogovorjeno (če res ni) in plačate na 30 dni.