Delodajalec se ukvarja z dejavnostjo varovanja oseb in premoženja. Zanj ni veljavne kolektivne pogodbe. Prevoz na delo obračunava v višini 60% mesečne vozovnice. Vendar pa delavcem ne povrne 60% zneska mesečne vozovnice v celoti, ampak ta znesek deli s fondom delovnih dni v posameznem mesecu in nato dobljeni strošek prevoza na dan pomnoži s številom prihodov v mesecu. Glede na specifiko dejavnosti delavci namreč delajo po 12 ur dnevno in imajo posledično manj prihodov mesečno, kot bi jih imeli, če bi delali po 8 ur dnevno.

Jasno in logično je, da je tak način obračunavanja nepravilen. Če se namreč obračunava povračilo prihoda na delo in iz dela v višini mesečne vozovnice, potem se mora delavcu povrniti strošek mesečne vozovnice ne glede na število prihodov. V kolikor pa bi želel delodajalec povrniti stroške prevoza glede na število prihodov na delo in iz dela, potem bi moral delavcu povrniti strošek dnevne povratne vozovnice javnega prevoza.

Zanima me torej naslednje:

1. Kje poiskati pravno podlago za način obračuna prevoza na delo (in na "pravni" način ovreči način kombinacije mesečnega in dnevnega obračuna)?

2. Kje poiskati pravno podlago za povračilo stroškov prevoza samo v višini 60%?

Pojasnilo: ZDR namreč samo opredeljuje, da mora delodajalec stroške prevoza na delo povrniti, višina le-teh pa naj bi bila določena s kolektivno pogodbo ali z izvršilnim predpisom(?). Za dotičnega delodajalca, kot že omenjeno, ni veljavne kolektivne pogodbe (Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja je prenehala veljati 02.01.06; pa še ta je določala povračilo v višini 70%, o načinu obračuna v primeru odsotnostni pa ni nič zapisanega).

Ali velja v tem primeru katerikoli drug predpis? Tudi Uredba o davčni obravnavni povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se ne ukvarja z višino povračila in načinom obračuna (ob nepopolni prisotnosti, npr. zaradi dopusta, bolniške ali zaradi specifike dela in daljšega urnika...).