Že celo večnost pogrešam svojo muzo.

Mar spet na grškem otoku sreblje uzo,

Z otroki za počitnice koplje krompir

Ali pri jogijih Indije išče duševni mir?

Tudi če so jo – bognedaj – zaprli na Ig,

Da bi le vedel, kje je, jaz - njen dr. Fig.

Ako širom sveta tava,

Naj bo čila in zdrava,

Ako sedi zaradi morije,

Čakam jo do amnestije,

Ako me spet preizkuša,

Že vajena je moja duša.

Ako pak je dala srce ljubemu drugemu,

Preštel bom rebra zapeljivcu ubogemu.

Izjema je seveda kak Klavdij van Dam,

Pred takimi tudi jaz raje v rikverc dam.

A mesec srebrni mi na nočno uro pozno

Prišepne poročilo - vsaj zame - grozno:

Po toliko letih še ljubi svoj\'ga tastar\'ga,

Ona - vzor kreposti - še ima za mar ga!

Če je tako, ne bom srečne družine ločil,

Raje do bridke smrti grenke solze točil.

Dodatno pojasnilo:

Da krepost izvira od krepati, je zmotno,

Vsi dokazi kažejo, da je baš nasprotno:

Kdor se obnaša po zapovedih krepostno,

Se mukoma prebija čez življenje postno,

Ker si od ust in tudi od drugod pritrgava,

Iz dneva v dan, noč za nočjo le krepava.

Vedno mi boš svetila kot zvezde stalnice,

A ne bova več v stikih preko klepetalnice;

Druge klepetalke so me res čez glavo site,

Ker mimo Tebe ne opevam druge senjorite.

Imel sem podporo, ki jo samo sanja Janša,

Zame klepetalk odstotkov petdeset in ena;

Že dolgo se mi branje strmoglavo manjša,

Čita me le malokatera ne prav rosna žena.

Da ne bi bil kot medijsko literarni mrlič,

Kakor zdaj v politiki zaključuje Golobič,

Prišel je za kulturni molk prav zadnji čas,

Tako da danes se poslavljam od vseh vas.

Hvala vsem, zlasti Krpanu, za sodelovanje,

Da mi je omogočil izpolniti dolgoletne sanje.

Od nekdaj sem želel biti en mičken prešeren

In kot on tudi jaz pri pijači nisem bil zmeren.

Eden je štefan ritoznojčana ali refoškega

Pesniška inspiracija za pravega moškega.

Drugače za sebe pravijo pesnice device,

Da jim bolj zažgejo v šnopčku borovnice.

Tudi sem ležal pred Šestico pijan kot krava

Ter stresal pesniške umetnine kot iz rokava;

A v svoji druščini za razliko od Franceta

Nisem imel treznega pismenega Smoleta.

Zavoljo krivične usode sem praznih rok ostal,

Član Akademije umetnosti nisem (še) postal.

Za tolažbo sem se lahko razpisal v vaši družbi

In se tudi trudil bolj kot v vsaki prejšnji službi.

Od sebe podaril sem vam traparij res dosti,

Tako so mi sedaj preostale same modrosti;

Naprej jih bom delil previdno, po kapljicah,

V pregovorih, basnih in sodobnih pravljicah.

Upam, da bom tukaj dočakal posnemovalca,

Da ne bo le: Kako se knjiži od kofeta šalca;

Postavke obračuna davka in bilance uspeha;

Da bo vsaj kdaj pa kdaj kaka vrstica smeha.

Da bo sredi sivine davkarskobilančnega ceha

Zaplapolal plamenček vsaj nakazanega greha,

Da bi dobili od mene bolj jezičnega nagajivca,

Vam v slovo želim vaš zadnjič brat od brivca.