Pokorno javljam, da spet strašno zaudarja

Sijajna podoba našega presvitlega cesarja.

Tokrat je niso posrale muhe od krčmarja,

Temveč smrde izločki zakladnice čuvarja.

Ta se z dobrobitom cesarstva ne ukvarja,

Rad bi le bankam zrihtal čimveč denarja.

Da ne uboga:«Vse za vero, dom, cesarja!«,

Se pravzaprav niti na pogled ne pretvarja:

Sam zase pravi, da se sploh ne križa nič

In je potemtakem kali preoblečen hudič.

Jezus je trgovce z novci iz templja izgnal,

Financ minister pa bi jim še štango držal.

Državne banke bi še in še dokapitaliziral,

A o ravnanju obrtnikov bi pa moraliziral.

Izmišljuje si novih predpisov svinjarije,

Samo da malemu gospodarstvu kri pije;

Tem pijavkam v bankah hrbet in rit krije,

Z novotarijami jim še povečuje provizije.

Kot je v najnovejšem primeru gotovina,

S katero ne plačate niti za tank bencina.

Vsakemu zaposlenemu kartico poslovno?

Saj nismo banka! Za nas denar ni govno!!

Zato posnemajte dobrega vojaka Švejka,

Kako s kešem nakupite produkt od šejka:

Natočite si po večkrat za 49,99 E-zlatnika!

Ne rabim jaz pomoči duševnega zdravnika;

A poznate nauk ata - socialističnega kulaka:

Le zakaj se moram jaz, revež, delati bedaka,

Da me ne uniči državne oblasti bedarija taka?

Se lahko izživlja birokratska pokveka vsaka?

Davek ( iz daviti) je poslastica za vse sadiste:

Očitno da MF obvladajo kreature točno iste.

To z devetkami se je spomnil moj rojak Bata.

Še zdaj na to prisega oglaševalcev cela jata,

Češ da je ceneje, verjame skoraj vsak kupec;

Tako pri verižnih računih brdavs izpade butec.

Namesto podpisa

Saj ni važno, če sem res Švejk,

Ali sem si iznašel nadimek fejk:

Kdaj ne bo več bistveno »kdo«,

Ampak samo tisto »kaj, kako«?

Tudi če je vzrok pokajena travca,

Da le zveni pesem kot od Ipavca!