Matjaž K - 07.02.2013 - 18:39

"mora do 02/04 (letos) javiti dursu"

Mora ne: odločitev ali bo ostal v normiranosti ali pa bo prešel na dejanske stroške je njegova odločitev in je predmet konkretnih izračunov katera varianta se ekonomsko bolj splača.

Če pa ugotovi, da se mu normiranost bolj splača kot dejanski stroški pa vse z vaše strani zapisano drži.

lp

FERENA - 07.02.2013 - 19:21

Hvala Matjaž K za odgovor. "Mora" , ker se je že odločil za normirane stroške. Ker pa mu  država   plačuje prispevke,   se pa sprašujem, ali mu le-ti plačani prispevki morebiti vplivajo na prihodke (se poveča osnova)? Hvala še enkrat za odgovore.

Matjaž K - 07.02.2013 - 20:00

Uh, to je povezano s knjigovodskimi "štosi" (računovodskimi standardi) - je težko razložiti (ne vem koliko obvladate knjiženje):

bom napisal, če boste razumeli boste, če pa ne pa pač ne:

glede na računovodske predpise so prispevki ki jih plača država državna podpora, katere znesek se v primeru, kadar namen ni določen (tj. da je treba ta obračunan prispevek ki ga ni treba plačati uporabiti za kritje točno določenih stroškov), takoj obravnava kot prihodek. Ker se udi pri normircih po novem prihodki ugotavljajo v skladu s pravili računovodstva (pravila računovodstva ne veljajo samo na strani odhodkov) bi odgovor bil:

ja, s strani plačane države plačani prispevki vplivajo na prihodke.

lp

cah - 07.02.2013 - 20:57

Če plačani prispevki s strani države vplivajo na prihodke, potem to  vpliva na obdavčitev z dokončnim davkom. A je temu tako?

Matjaž K - 08.02.2013 - 11:50

Ja - to je to kar je "zaskrbljujoče", ker država za vsakih 100 EUR iz proračuna plačanih prispevkov preko dohodnine nazaj pobere 100 x 30% x 20% = 6 EUR (sicer pa imam namen zadevo preveriti pri DURS-GDU).

lp

cah - 08.02.2013 - 12:45

drug problem pa  je, da so potem plačani prispevki države v zavarovalni osnovi 2X: med prihodki in v dobičku, v katerem ni prispevkov za socialno varnost (preostalih 30% + plačani prispevki od države). Ali je takšno razmišljanje pravilno ali ne?

? - 08.02.2013 - 18:09

Matjaž:"ja, s strani plačane države plačani prispevki vplivajo na prihodke."

Morda imaš prav v teoriji, ampak v praksi brdavsi teh prispevkov  nso prištevali v prihodke - vsaj dosedaj (sistem glede prihodkov je bil enak - razen pravila plačane realizacije, ki v tem primeru tako ni bistven).

Pa še to: če bi bilo tako, bi šli v prihodke tudi prispevki, ki jih država plača staršem za 4-urno "starševstvo" (pa naj bodo normirci, navadni spji ali navadni zaposleni?

Matjaž K - 09.02.2013 - 08:46

Za mene je nesporno, da se prihodki iz naslova nenamesko odstopljenih prispevkov knjižijo po bruto sistemu, tj.:

B 48 zav. osnova x prispevna stopnja

D 26 del prispevko vki jih plača zavezanec

D 78 del prispevkov ki jih plača proračun

4 urno starševstvo pa je druga stvar - tam ne gre za to, da bi del prispevkov oz. zav. osnove zasebnika plačal proračun - v takem primeru se zav. čas zasebnika skrajša in tisti del nad krajšim plačuje država, tj. gre za dve različni zav. podlagi

? - 09.02.2013 - 11:51

(1.)prihodki iz naslova nenamensko odstopljenih ?? prispevkov - Kaj naj to pomeni: saj prispevki niso odstopljeni, ampak plačani - sploh pa plačani namensko in ne nenamensko?

2.)Nazaj na izhodišče: " glede na računovodske predpise so prispevki ki jih plača država državna podpora, katere znesek se v primeru, kadar namen ni določen (tj. da je treba ta obračunan prispevek ki ga ni treba plačati uporabiti za kritje točno določenih stroškov), ), takoj obravnava kot prihodek.

 Saj država ne nakaže podpore z nedoločenim namenom, ampak neposredno plača

 prispevke?

3.) knjižijo po bruto sistemu, tj.:

B 48 zav. osnova x prispevna stopnja

D 26 del prispevko vki jih plača zavezanec ?

D 78 del prispevkov ki jih plača proračun

Če pustimo ob strani knjiženje (normiranci!), je tale prikaz narobe: država namreč plača celotne prispevke glede na  dosedanjo zav. osnovo;

ali misliš z bruto sistemom, da mora zavezanec preračunati na višjo osnovo - kako??

(če bo to tako - naj bi šlo tudi to povečanje z.osnove v pokojninsko osnovo??)

4.) Kot vem iz prve roke, dosedaj ti prispevki niso šli v prihodke (napaka dursa in ministrstva za kulturo??). Če bi, bi morala država (ministrstvo + durs) ob plačilu prispevkov nekako zagotoviti sprotno plačilo (odtegljaj) dohodnine po stopnji 15% (25% od 60% prispevkov)??

Za konec še prošnja: tudi če si prepričan, da imaš prav oz. če imaš prav, te prosim, da tega ne razlagaš brdavsom. (Domnevam, da sami ne bodo prišli do tega, če niso dosedaj!). Kulturniki ti bodo hvaležni! lp

? - 09.02.2013 - 11:55

Še to vprašanje:

Zakaj naj bi se različno obravnavalo dve obliki državne podpore : plačilo prispevkov naj bi obrutili, subvencije  za samozaposlovanje pa ne?

Piksi - 09.02.2013 - 17:19

V vsakem primeru ti ostane 30% osnova za 20% davk. :O

Marika - 12.02.2013 - 08:09

Prispevke plača država - sam.kulturni del.torej v tem primeru ne bi smel imeti prihodkov, saj so to

dejansko istočasno tudi stroški  prisp.za vsakega drugega "sp" torej običajen sp ima strošek + prihodek subvencije in je osnova NIČ.

Menim, da je pametno dobiti mnenje DURSA , kako postopati pri normirancu  v zvezi s temi plačanimi

prispevki.Verjetno je , da se ne štejejo v prihodek SAJ ni FAKTURIRANA realizacija, je pa samo podatek

za razvrstitev v zav.osnovo. Moje mnenje .