Naslov teme: Davčni adrenalin
2909 13.08.2002 - 12:54h / DDPO / Avtor: Začuden / 68 / 9
Prebiram dokumentacijo za seminar Davčni adrenalin, Ljubljana, junij 2002. Prosim za komentar izračuna prodajne cene lastnega deleža na strani 9, ki je izveden iz računa:
Razmerje osnovni kapital:celotni kapital= 80mio : 10mio = 1:12,5 !!??
LP in hvala!
Razmerje osnovni kapital:celotni kapital= 80mio : 10mio = 1:12,5 !!??
LP in hvala!
MARTIN KRPAN - 13.08.2002 - 17:10
Komentar je nepotreben oziroma potreben, saj je očitno nastala "banalna" računska napaka. Razmerje bi moralo biti 1 : 8, kar tudi spremeni izračune v nadaljevanju na isti strani. Pomembno je, da ste spoznali, kako se določi "tržna cena pri prodaji dela osnovnega kapitala na osnovi knjigovodske vrednosti celotnega kapitala družbe.
Hvala za opozorilo.
MARTIN KRPAN - 13.08.2002 - 17:15
Oziroma še dodatek k navedenemu primeru.
Razmerje osnovni kapital : celotni kapital = 80,000.000,00 : 10,000.000,00 = 1 : 8
To pomeni, da na 1 enoto osnovnega kapitala odpade 8 enot celotnega kapitala (vključno s samim osnovnim kapitalom) oziroma da je 1 SIT osnovnega kapitala družbe vreden 8 SIT.
20 % osnovnega kapitala, katerega želi družbenik družbe prodati družbi, predstavlja 2,000.000,00 SIT.
Tako znaša prodajna vrednost 20 deleža družbenika v družbi 2,000.000,00 SIT x 8 = 16,000.000,00 SIT. Razspoložljivi viri zadostujejo za pridobitev lastnega deleža družbe.
Na osnovi knjigovodske vrednosti določitve cene in na osnovi razspoložljivih virov bi lahko družbenik prodal družbi maksimalni delež v vrednosti 8,375.000,00 SIT oziroma 83,75 % svojega deleža v družbi za 67,000.000,00 SIT. In to vse skupaj neobdavčeno skladno z določili veljavne davčne zakonodaje, ki je v veljavi na dan še danes.
Matjaž K - 14.08.2002 - 11:04
v zvezi s tem bi nekaj pripomnil.
O neobdavčljivosti take transakcije je najprej treba prepričati brdavse. V Podjetje in delo je dr. Kocbek opisal primer, ko so brdavsi razliko med prodajno vrednostjo in nominalno vrednostjo prodanega deleža (mislim da je bilo tako) obdavčili z davkom od osebnih prejemkov (kot drug osebni prejemek). To je bilo "požegnano" z odločbo II. stopnje.
Zagotovo je zadeva sporna, saj v ZDoh nikjer ne piše, da če od pridobitve mine manj kot tri leta, da prodaja podlega davku od dobička iz kapitala, po poteku treh let pa davku od osebnih prejemkov.
Pot do pravice (upravno sodišče) pa je dolga, vmes pa lahko podjetje zaradi dodatno naračunanih obveznosti mirno zapreš.
LP
MARTIN KRPAN - 14.08.2002 - 12:40
V kolikor se pogovarjava o istem primeru, ki je bil tudi nekje drugje objavljen (mislim, da celo v brdavsovskem biltenu), potem je bil problem v tem, da firma ni imela ustreznih virov za oblikovanje lastnega deleža. I. stopenjski brdavsi so najprej celotno razliko nad nominalnim zneskom obdavčili kot plačo, II. stopenjski organ pa "popravil" odločbo tako, da je samo razliko nad obstoječimi viri opredelil kot drug prejemek. Vsekakor se v primeru odločbe II. stopenjskega organa z njim strinjam.
Sicer pa, kaj pa danes ni potencialno davčno rizično, ko te obišče brdavs. Sam pravim in za tem 100 % stojim, da ga ni brdavsa, ki ga v tem primeru ne bi zrušil na sodišču - pa čeprav ta meljejo zelo počasi. Če se bomo pustili, da nas tako "ustrahujejo", potem je bolje, da vsi skupaj zapremo firme.
MARTIN KRPAN - 13.08.2002 - 17:35
Še tretjič. V prihodnje vam bom hvaležen, če boste še kaj podobnega ugotovili, da nas o tem še posebej obvestite na naš e-mail info@davkoplacevalci.com.
V kolikor se seminarja niste udeležili in ste gradivo "dobili pod roko", ste si ga vsekakor zaslužili.
DD - 14.08.2002 - 13:54
Vaš izračun temelji na knjigovdski vrednosti. Kapitalski deleži pa se prodajajo po tržni vrednosti. Edino kar omejuje prodajno ceno po ZGD je oblikovani sklad za odkup lastnih deležev. Mislim da je izračun brezpredmeten in bi lahko podjetje kupilo npr.samo 10% nominale za to ceno.
KK - 14.08.2002 - 17:41
SE STRINJAM
MARTIN KRPAN - 15.08.2002 - 13:55
Ker verjetno niste bili na seminarju in nimate gradiva, potem težko govorite, kaj je brezpredmetno. V gradivu so tudi navedene možnosti oblikovanja cen pri lastnem deležu: nominalna, knjigovodska, tržna ... Pretiranih akrobacij pri oblikovanju tržnih cen vam tudi ne priporočam, npr. brez ustreznega cenilnega zapisnika, ker potem laho "teoretično" tudi pri upravnem sporu dobite bumerang pretirane samozavestnosti.
Začuden - 19.08.2002 - 10:09
Hvala za dodatna pojasnila!
Bil na seminarju, morda bi lahko dodatno zasluženo gradivo vnovčil za kakšno urico svetovanja?!
Lp