FRANJA - 03.03.2013 - 17:35

Če delate po podjemni pogodbi,potem je sprememba samo v % dajatev-to je namesto 6% sedaj 8,85%.Je pa po mojem problem,če delate po podjemni pogodbi dela,ki so v družbi ali pri s.p. sistemizirana in imajo elemente del.razmerja.Naročnik in podjemnik se dogovorita o določenem delu,kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari,kakšno telesno ali umsko delo,ne sme pa podjemnik delovati v organiziranem delovnem procesu.Delo mora biti opravljeno v razumnem času,ki je za tak posel potreben.Na Informiran.si sem prebrala,da trajanje podjemne pogodbe ni časovno omejeno,vendar je potrebno paziti na to,da razmerje med naročnikom in podjemnikom ne vsebuje   vseh elementov del.razmerja.

Če pa delate kot prokurist v družbi ,pa se prav tako spremenijo samo prisp.za PIZ.Seveda je obdavčitev vseeno bolj ugodna ,kot pri podj.pogodbi.

Lp

Matjaž K - 03.03.2013 - 17:52

 Se strinjam.

Dodajam še nekaj gradiva na temo, kdaj se sme / ne sme delo opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Vabim tudi k prebiranju v petek na superdavkih objavljene številke E-Super časnika, v katerem je obdelan tudi vidik pogojev, pod katerimi lahko uživalec pokojnine dela kot delavec ali opravlja dejavnost.

lp

------------------------------------

Delo uživalca pokojnine na podlagi pogodb civilnega prava ni »neomejeno prosto«, temveč podlega pravilom delovnopravne zakonodaje – Zakona o delovnih razmerjih (ZDR).

ZDR

4. člen

(definicija delovnega razmerja)

     (1) Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

     (2) V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.

11. člen

(uporaba splošnih pravil civilnega prava)

     (1) Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno.

     (2) Če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 20. oziroma 52. členom tega zakona, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.

229. člen

     (1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

     […]

     2. pri njem opravlja delavec delo na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena tega zakona;

     […]

     (2) Z globo od 1500 do 8000 evrov se kaznuje manjši delodajalec[1] – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

     […]

     (4) Z globo od 450 do 2000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

--------------------------------------------------------------------------------

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Inšpektorat Republike Slovenije za delo

Pogosta vprašanja in odgovori

28. POGODBA O DELU IN OSTALE CIVILNOPRAVNE POGODBE TER AVTORSKE POGODBE

1. Ali lahko zdravnica (upokojenka Republike Hrvaške) na podlagi avtorske pogodbe v Republiki Sloveniji opravlja naslednja občasna dela: ekspertizna mnenja, strokovno svetovanje in usposabljanja delavcev, predavanja ipd.? Ali lahko na podlagi avtorske oz. civilne pogodbe nadomešča zaposlene zdravnike v ambulanti v času dopustov?

Novi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 - v nadaljevanju ZDR) temelji zgolj na zaposlitvenem razmerju, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Predvideva pa tudi nekatere izjeme opravljanja dela brez pogodbe o zaposlitvi, in sicer volontersko pripravništvo, vajeništvo ter začasno in občasno delo dijakov in študentov, med tem ko je pogodba o delu predmet ureditve Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001).

Novi ZDR v 4. členu opredeljuje pojem delovnega razmerje in sicer določa, da je delovno razmerje, razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Torej v kolikor ima neko razmerje navedene elemente, gre za delovno razmerje, zaradi česar je potrebno z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi. Iz 11. člena ZDR izhaja, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Če pa v nekem razmerju manjka kateri od naštetih elementov, je mogoče skleniti pogodbo o delu oz. pogodbo civilnega prava. Pri tem pripominjamo, da Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99, s spremembami in dopolnitvami), ki se uporablja kot lex specialis ne predvideva izjeme. Pri odločitvi o tem, na kakšni pravni podlagi naj delavec opravlja delo, je po našem mnenju potrebno izhajati tudi iz sistemizacije delovnih mest. V kolikor gre za opravljanje dela v okviru sistemiziranega delovnega mesta menimo, da je z delavcem potrebno skleniti delovno razmerje (bodisi za nedoločen ali določen čas oz. za krajši delovni čas), razen v primeru predhodno naštetih izjem (volontersko pripravništvo, vajeništvo ter začasno in občasno delo dijakov in študentov).

V kolikor pa v določenem primeru ne obstajajo elementi delovnega razmerja, zakon dovoljuje sklenitev civilne pogodbe, kamor spada tudi podjemna pogodba oz. pogodba o delu. Podjemna pogodba je pogodba, s katero se podjemnik (se pravi - delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik (se pravi -delodajalec) pa se zavezuje, da mu bo izvršeno delo plačal.

V skladu z Obligacijskim zakonikom ima podjemnik možnost, da posla ne opravi osebno in ga lahko opravljajo tudi druge osebe, razen če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega. Vendar pa je podjemnik za posel in sodelavce, ki opravljajo njegovo delo, ves čas odgovoren naročniku. Bistvena elementa podjemne pogodbe sta: odgovornost podjemnika za uspeh dela in plačilo, ki ga predstavlja cena storitve.

Delo, izdelano na podlagi (podjemne) pogodbe o intelektualnih storitvah, ima pogosto elemente avtorskega dela. Za avtorsko delo gre takrat, ko delo predstavlja samostojno intelektualno kreativno tvorbo. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZASP) se lahko uporabi v primerih, ko se avtor z avtorsko pogodbo o naročilu avtorskega dela zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar.

V zvezi z avtorsko pogodbo o naročilu dela je pomembno, da je namenjena intelektualnim delom avtorske narave. V skladu s 5. členom ZASP so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Za avtorska dela veljajo zlasti:

govorjena dela (govori, pridige, predavanja),

pisana dela (leposlovna dela, članki, priročniki, študije, računalniški programi),

glasbena dela,

gledališka dela,

koreografska in pantomimska dela,

fotografska dela,

likovna dela,

arhitekturna dela,

kartografska dela,

druga dela, ki ustrezajo kriteriju avtorskega dela.

Avtorsko pogodbo je tako mogoče skleniti za naslednja občasna in začasna dela: ekspertizna mnenja, strokovno svetovanje in usposabljanja delavcev, predavanja ipd., ne pa tudi za nadomeščanje zaposlenih zdravnikov specialistov medicine dela, prometa in športa v ambulantah medicine dela. Menimo, da za nadomeščanje začasno odsotnih delavcev tudi ni mogoče skleniti pogodbe o delu, saj ZDR v 52. členu izrecno določa, da je nadomeščanje začasno odsotnega delavca eden od razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas pa je mogoče skleniti tudi s krajšim delovnim časom, pri čemer ZDR ne določa spodnje časovne omejitve, kar pomeni, da je z delavcem mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s krajšim delovnim časom tudi za 1 uro na dan.

________________________________________

4. Delavca zanima, koliko časa lahko najdalj traja delo po podjemni pogodbi.

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni ist RS, št. 42/2002 in 103/2007, s spremembami, v nadaljevanju: ZDR) v 2. odstavku 11. člena določa, da se delo v primeru, ko obstajajo elementi delovnega razmerja (to so: osebno delo, nepretrgano delo, delo za plačilo, podrejenost delavca), bodisi za določen ali nedoločen čas in gre za sistemizirano delovno mesto, ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon (volontersko pripravništvo, vajeništvo ter začasno in občasno delo dijakov in študentov).

Pogodbeno delo po pogodbah civilnega prava je tako možno predvsem v primeru občasnih oz. začasnih del, ko ne obstajajo elementi delovnega razmerja. Gre za posle/dela, kot so izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo, ki ne sodi v organiziran delovni proces delodajalca. V zvezi s samo naravo teh del je treba opozoriti, da gre za dela, ki niso določena kot sestavni del organizacije poslovanja delodajalca in ki niso predvidena v okviru sistemizacije delovnih mest, ter se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna le od časa do časa. Če delavec kljub obstoju elementov delovnega razmerja opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, to predstavlja po 229. členu ZDR prekršek, ki ga lahko inšpekcija za delo sankcionira z globo. Zakonsko podlago za sklepanje podjemne pogodbe (tudi pogodba o delu) predstavljajo določbe 619. do 648. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami), zato se za sklenitev in izvajanje podjemne pogodbe uporabljajo pravila civilnega prava. V veljavni zakonodaji ni nikjer določeno koliko časa sme trajati podjemna pogodba. V vsakem primeru gre za pogodbo, ki ne ustvarja trajnega razmerja, obveznost iz te pogodbe pa preneha, ko je opravljen posel, ki je z njo dogovorjen.