Naslov teme: OBRESTI OD DEPOZITA - PAVŠALIST
1921 18.03.2013 - 09:37h / Dohodnina / Avtor: Matija / 308 / 21
Sem samostojni podjetnik, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov - t.i. pavšalist. Če kot s.p. vežem na banki depozit ali bodo obresti depozita obdavčene kot dohodek iz dejavnosti torej 70% normiranih odhodkov in potem 20% cedularna obdavčitev ?
Hvala ?
zvezdica - 18.03.2013 - 11:26
ja
marta - 18.03.2013 - 12:11
Zelo vabljiv recept. Samo če ni zadaj kakšen kavelj.
Nekoč so že bili zapleti s temi obrestmi, če se šteje kot FO ali sp?? Se kdo spomni točno?
Matjaž K - 18.03.2013 - 18:52
Ni nujno vabljiv.
Če bodo obresti prihodek iz dejavnosti, bodo obdavčene od prvega EUR naprej (in sicer od vsakega EUR bo obdavčenih 30 centov po 20%). V primeru depozita kot navadni fizikalec, pa do 100 EUR velja oprostitev, presežek pa je obdavčen (in sicer
Poleg te računice je treba še v primeru, ko je FOD zavarovana iz dejavnosti, upoštevati, da bo z 2014 način ugotavljanja zavarovalne osnove drugačen, tj. vsak dodatni EUR dobička bo pomenil tudi dodatne prispevke, in sicer v 2014: 0,382 EUR x (100% - 30%), v 2015 0, 392 EUR x (100% - 28%) in od 2016 naprej 0,392 EUR x (100% - 25%).
Zdaj pa lahko greste in si nastavite sistem enačb z dvema neznakama in začnete računati mejo, do katere se "depozitanje" preko s.p. ne splača oz. od katere naprej se splača.
PD - 18.03.2013 - 19:30
Matjaž - izhodišče je pavšalist:-)
Vsak dodaten € nima vpliva na PSV - ti so pavšalni.
FO imajo 1.000 € obresti, ki ne gredo v obdavčitev.
Upoštevaje OM pri bankah v SLO, bom pavšalno zapisal - o tem ni smiselno razmišljati:
- 1000 € obresti oproščenih plačila dohodnine
- pavšalno je cca. 500 € stroškov s pavšalistom (pavšalni PSV + banka)
- OM od 3% do 4,8%
- pri depozitu 33.333 € bi ob zgornjih prepostavkah bil izračun 0 (tj. 1500 € obresti)
vendar
- vprašanje predpostavlja normirane odhodke (tj. 30% obresti gre v cedularno obdavčitev 20%)
- torej imamo pri zgornjem depozitu že 2.000 € cedularne dohodnine
- pri depozitu npr. 49.999 € bi bilo obresti 2.250 € obresti; a tudi 3.000 € cedularne dohodnine
Menim, da se ta račun nikakor NE izide!
Sicer pa tudi - a je to lahko neodpisno opravljenje dejavnosti?
Matjaž K - 18.03.2013 - 21:09
PD, preberi si, kako je avtor vprašanja (Matija) definiral pojem "Pavšalist" (v pomoč: definiral ga je kot P - nmormirani odhodki).
Druače pa velja: če je pavšalist v smislu "popoldanca" (tj. pavšalni prispevki), potem je meja kjer s esplača depozite premakniti v s.p. zelo (presnetljivo) nizka - ne bom je napisal, ker ne bom zastopnj okoli delil konkretnih izračunov.
Matija - 18.03.2013 - 19:34
To je pa čuden izračun...
Pri depozitu 49.999 je npr. 2.250 EUR obresti in potem se od obresti izračuna dohodnina --> 135 EUR !!!!!!
Saj nismo na Cipru !!
PD - 18.03.2013 - 21:01
Imate prav - vzamem nazaj.
Me je potegnilo - seveda depozit ni prihodek, prihodek so obresti.
00 - 18.03.2013 - 19:45
Kalkulacija pa res ni težka :kot FO vežeš toliko sredstev, da je obresti do 1000 E;
vse presežke (tudi od žlahte!) pa se splača vezati kot normirc, ker je v najslabši inačici davek + prispevki največ 17,5% v primerjavi z 25% davka za FO.
Samo tudi jaz se bojim, da je" zadaj kakšen kavelj"?
Matjaž K - 18.03.2013 - 21:11
"Kalkulacija pa res ni težka :kot FO vežeš toliko sredstev, da je obresti do 1000 E;"
Res ni tako težka, ampak vseeno zahteva trud. Vaš/Tvoj izračun je malo "mim" - "tapravi" izračun kaže, da je "premik" depozitov na FOD smiselno opraviti pri (nekja) višjem skupnem znesku obresti.
00 - 18.03.2013 - 23:29
Tvoj izračun je malo "mim" - "tapravi" izračun kaže, da je "premik" depozitov na FOD smiselno opraviti pri (nekja) višjem skupnem znesku obresti.
Dvomim, da sem falil jaz - meja je 1000E obresti. Pa poglejmo po mojem (primer za 4% obresti):
Meja je 25.000 depozita=1000 obresti.
Za naslednjih 1000 je 40 obresti. FO plača 10 davka - normirc pa 2,4 davka in če je redni, še (drugo leto) za 4,8 več prispevkov.
Pa po Tvojem?
00 - 19.03.2013 - 07:49
Jutro je pametnejše od večera - sem vseeno falil.
Samo ne pri meji - ta je 1000E, ampak pri kalkulaciji za rednega normirca. Spregledal sem, da dvig prispevkov po prvem letu povzroči tudi dvig prispevkov v naslednjih letih.
Cifre v % na znesek obresti so takole prav: 6% davek, prispevki pa 11,5% + 4,4% + 1,7% + ... dol.
Skupaj bo (po končanem prehodnem obdobju s 30 oz 25% "popustu") končna skupna obremenitev za malenkost manj od tistih 25% za FO.
Matjaž K - 19.03.2013 - 08:08
Meja za "popoldanca" je:
6% X = (X - 1000) x 25%
Poišči si X.
00 - 19.03.2013 - 14:36
Matjaž, sestavil si lepo formulo, rešitev je na pamet tam nekje 1350, samo je žal neuporabna - se ne ujema z dejstvi. (Primerjaj z mojim vzorcem- primerom).
Imanuel Kant je v takih primerih rekel: "Toliko slabše za dejstva!", a upam, da Ti nisi filozof in si boš vzel malo časa, še enkrat pogledal in našel napako.
Dva namiga: Prvi po Sherlocku: "Elementary, my dear Watson!", drugi pa: formula bi (brez sprememb) bila odlična, če bi... (nadaljevanje zvečer, če ne bo prej rešitve).
Lep dan vsem še naprej!
Matjaž K - 19.03.2013 - 17:53
Nisem je sestavil - formula je dejstvo, ki ga ja samo treba znati "prevesti "iz napisanih pravil obdavčitve v matematična pravila.
Formula pa štima - kot že napisano velja za normiranca s pavšalnimi prispevki (meja za obresti je 1.317 EUR & some kusur)
Meja obresti za normiranca s prispevki od zavar. osnove pa je višja (ker prispevki vplivajo na dobiček na podlagi katerega se določa zav. osnova - in od 2014 eur bo vsak 1 dodatnega dobička načeloma pomenil več prispevkov).
p.s.
Nisem filozof, gledam pa na stvari tudi s te plati - več zornih kotov da na dolgi rok več kot če nosiš plašnice vsakodnevnega "mainstream" materializma.
00 - 19.03.2013 - 18:29
primerjava: (za 4% obresti): Janez popoldanc normirc veže 30.000 - letne obresti 1.200 E
1.) Po mojem: Meja je 1000 obresti. 25.000 depozita veže kot FO. Obresti niso obdavčene.
Naslednjih 5.000 veže kot popoldanc normirc. Od 200 obresti (dodaten prihodek k prihodku iz popoldanskega poslovanja) plača 6% davka= 12 (dodatno k davku iz popoldanskega poslovanja). Na prispevke ne vpliva.
2.)Po Tvojem: je pod mejo 1.317, torej vse kot FO. Od 25.000 je 1000 obresti neobdavčenih, od 5000 je 200 obresti, obdavčenih po 25% = 50. torej 38 več.
LP
Matjaž K - 19.03.2013 - 21:27
Eh - ne razumeš, sorry - moj izračun je čisto OK, ker sem rezultat šel še preveriti z metodo preizkušanja (računsko simulacijo) in rezultat je bil enak.
p.s.
Napako delaš v tem, ker izračune temeljiš na fiksnem znesku glavnice depozita in posledično primerjaš jabolka (svoje izračune) s hruškami (mojimi izračuni, ki so metodološko drugače zasnovani).
Matjaž K - 19.03.2013 - 22:15
.. ker sem dosleden, neumoren in korekten, sem se šel še malo "hecati" z izračuni in rezultati so:
tako Watson kot Holmes imata prav - odvisno od zastavljenih preddpostavk enigme.
Moji izračuni so opravljeni za varianto "ali - ali", tj. ali (vse) kot FOD ali (vse) kot FOD. Izračuni štimajo, je pa res, da moja enačba ne rešuje variante "in - in" (nekaj na FOD, nekaj na FO - pri tej pa drži, da se premik začne takrat in samo za tiste obresti, ki jim je zmanjkalo davčnega ščita)
"Ajd" in lahko noč.
p.s.
Sem dolžan kavo (+ 0,3) - vnovčljivo na sedežu Davčni Ščit.
00 - 20.03.2013 - 12:07
!
PS Hvala za povabilo na "vnovčenje dolga", ampak ga bom kar pobotal z 1/93 mojega dolga do Tebe iz naslova Tvojih nasvetov, ki sem jih koristno uporabil, da niti ne omenjam tistih sto in sto za širjenje splošnega davčnega obzorja. Se priporočam še za naprej! lp
Martin Krpan - 19.03.2013 - 22:32
"Pobi" :), upam, da ste slišali kdaj za pojem, kot npr. prikrit pravni posel ... in podobno :).
Če mislite, da bodo brdavsi kar tako gledali prelivanje denarja od "žlahte" k "pavšalistu", da bo ta vezal denar in bo zato zadeva ugodneje obdavčeno, potem ... boste morali imeti "tumastega" brdavsa na obisku. Ta te obdavči že takrat, ko je vse ok, kaj šele v takšnih primerih :).
Matjaž K - 19.03.2013 - 22:38
Jefe me je prehitel.
Ravno sem hotel napisati naslednje:
zadaj je "kavljc" - v podobni zadevi je DURS enkrat izdal naslednje pojasnilo (za potrebe dane debate ga je treba samo znati smiselno prebrati).
PRENOS NEPREMIČNINE IZ GOSPODINJSTVA V PODJETJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA
Pojasnilo DURS, št. 4212-16/2009, 5. 5. 2009
Zavezanec navaja, da je fizična oseba lastnica nepremičnine (zemljišča), ki ga je pridobila leta 2007. Fizična oseba namerava odpreti podjetje (s.p.), v katerega bo ob začetku opravljanja dejavnosti vložila nepremičnino. Prosi za pojasnilo, ali se vložitev nepremičnine v podjetje s.p. šteje kot obdavčljiva odsvojitev kapitala po določbah 94. člena Zakona o dohodnini.
V zvezi z vprašanjem sporočamo naslednje:
Vložitev nepremičnine v podjetje s.p. se šteje za obdavčljivo odsvojitev kapitala po določbi 94. člena Zakona o dohodnini, razen v primeru, če se prenese v podjetje s.p. z namenom opravljanja dejavnosti (podjetnik jo izkaže med osnovnimi sredstvi) in je bila pridobljena oziroma zgrajena pred začetkom opravljanja dejavnosti.
Davčna obravnava prenosov sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom je določena v 50. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09). V prvem stavku drugega odstavka 50. člena ZDoh-2 je določeno, da se stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva.
Navedeno pomeni, da se pri prenosu stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje zavezanca, za znesek izkazane vrednosti stvarnega premoženja, oblikujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve. Če se od stvarnega premoženja obračunava amortizacija (za zemljišča se običajno amortizacija ne obračunava) se za stroške amortizacije (postopoma v dobi koristnosti) zmanjšujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve v dobro poslovnih prihodkov.
V drugem stavku drugega odstavka 50. člena ZDoh-2 pa je določena izjema pri obravnavi prenosov stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje zavezanca. Določeno je, da se za prihodek ne šteje stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti.
S tem je drugače določena davčna obravnava prenosov tistega stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje, ki je bilo pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti, in sicer se stvarno premoženje preneseno v teh primerih pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje za prihodek. Takšna ureditev je bila sprejeta z namenom spodbujanja fizičnih oseb, da začnejo samostojne pridobitne dejavnosti opravljati v okviru organiziranega podjetja in v ta namen brez večjih davčnih posledic, iz gospodinjstva v podjetje prenesejo sredstva, ki so bila pridobljena pred začetkom opravljanja dejavnosti in so potrebna za opravljanje dejavnosti. Gre praviloma za sredstva, ki so bila zgrajena ali pridobljena za potrebe gospodinjstva in se je oseba kasneje odločila, da jih bo uporabljala kot sredstva za opravljanje dejavnosti.
Glede na navedbe, da se bo iz gospodinjstva v podjetje prenašalo le zemljišče, se zastavlja vprašanje, ali se bo to zemljišče lahko oziroma na kakšen način se bo uporabljalo pri opravljanju dejavnosti.
V primeru, če je fizična oseba nepremičnino (zemljišče) prenesla iz gospodinjstva v podjetje dejansko z namenom opravljanja dejavnosti (zemljišče ima izkazano med osnovnimi sredstvi podjetja), tedaj na podlagi drugega stavka drugega odstavka 50. člena ZDoh-2, pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti, za znesek izkazane nabavne vrednosti nepremičnine ne poveča prihodkov.
Navedeno pa ne velja za primer, ko je bila nepremičnina pridobljena oziroma zgrajena za lastno uporabo fizične osebe v okviru gospodinjstva in se je fizična oseba kasneje registrirala kot samostojni podjetnik ter je nepremičnino prenesla v podjetje samo z namenom nadaljnje odtujitve, da bi se izognila obdavčitvi z dobičkom iz kapitala. V tem primeru je potrebno upoštevati določbo 74. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS in 125/08).
Po določbi tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel.
Iz zakonske določbe izhaja, da se fiktivni (navidezni) posli ne upoštevajo. Davek se odmeri, kot da fiktivnih elementov tega posla (t.j. prenosa nepremičnine v podjetje s.p.) ni bilo, če je bil namen oziroma posledica fiktivnosti zmanjšanje davčne obveznosti. Cilj določbe je preprečevanje prikazovanja fiktivnih stanj zgolj z namenom izogibanja obdavčitvi.
Glede na navedeno bo davčni organ v primeru, ko bo ugotovil, da gre za nepremičnino, kjer iz okoliščin in dejstev izhaja, da je prišlo do registracije samostojnega podjetnika ter prenosa nepremičnine iz gospodinjstva v podjetje samo z namenom izogiba, oziroma zmanjšanja davčnih obveznosti iz naslova dohodnine iz kapitalskih dobičkov, upošteval, da je bila nepremičnina odsvojena iz gospodinjstva fizične osebe in ne iz njenega podjetja. Odsvojitev nepremičnine iz gospodinjstva fizične osebe pa se po določbi 94. člena ZDoh-2 šteje za obdavčljivo odsvojitev kapitala.
00 - 20.03.2013 - 08:48
Imata (seveda) prav glede žlahte - me je domišljija zanesla.
Pravzaprav je bolj priporočljivo ponucati obratno smer - pred vezavo kot normirc lastne presežke raje preko (bolj siromašne) žlahte plasirati (do 1000 obresti na "glavo").
PS Glede strahu, da ne bodo vrnili gnarja - včasih je to, da se žlahte znebiš, še več vredno.