DP - 30.09.2013 - 15:04

ZDR-1

163. člen

(način izrabe letnega dopusta)

(1) Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

(2) Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

(3) Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.

(4) Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po drugem in tretjem odstavku tega člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

kr tam eden - 01.10.2013 - 08:56

DP je prilepil člen ZDR, ga bom pa skušal malo dopolniti.

Delodajalec mora(!) delavcu tako oblikovati urnik, da izpolnjuje vse zakonske pogoje, pri tem pa mora delavcu omogočiti in zagotoviti dve stvari: dovolj počitka in poln delovni čas. Obstaja več oblik delovnega časa, najenostavnejši je 5 dni po 8 ur, potem pa 2 dneva vikenda fraj. tu je tudi najmanj težav pri obračunu in evidencah. Težave se lahko pojavijo takoj, ko se čas začne prelivati, kar ste ugotovili tudi sami.

Delodajalec ima torej škarje in platno glede dopusta, dokler se drži zakona. Če nima dovolj dela zanj, ga lahko tudi razporedi na dopust. Zakonsko je to dopustno, vendar naj bi to bile izjeme.

Po ZDR je poln delovni čas 40 ur in nič več, lahko pa je krajši, pa spet ne krajši od 36 ur. Ne razumem čisto, kaj pomeni 3 dni prost v vašem primeru, vendar: če dela v ponedeljek 12, torek 12, sreda je itak prosta, ker se zjutraj vrne z nočne, četrtek prost, ima v petek spet 12a in v soboto spet 12... pa smo že na 48 urah. Po počitku začne v torek z enakim ciklusom... Lahko tudi drugače, manj, če ima dovolj delavcev in dovolj dela, lahko pa tudi več, če ima premalo delavcev... Vidite, da gre za prelivanje delovnega časa, bistvo pa je, da delavec (ne da bi izrecno privolil) v določenem obdobju (običajno je to 17 zaporednih tednov) ne sme delati več kot 48 ur na teden v povprečju, pa še ob tem mu mora za vse ure, ki so nad 40 ur delodajalec obračunati oz. upoštevati kot nadure. Če pa dela ni, pa spet poglejte odstavek pred tem...

Delodajalec mora tudi sprejeti plan dela za celo leto in z njim seznaniti delavca. Plan čez leto prilagaja dejanskim potrebam, vendar mora v planu zajeti poln delovni čas za celo leto, običajno je to 2088 ur. Na podalgi tega plana delavca tudi razporeja na dopust, če dela ni.

PikicaBlond - 01.10.2013 - 10:04

V ponedeljek 12 (podnevi), torek 12 (ponoči), sredo prost, četrtek prost, petek prost, dela šele v soboto. Sredo ima pripravljenost, ki ni plačana, za primer izrednih razmer. Tako zmanjka ur... Povprečno jih ima na mesec 144.

kr tam eden - 01.10.2013 - 10:40

Kako in kdaj pa ima dopust pisan? Na evidenci opravljenih ur mora biti na določen dan ali dopust ali delo ali pa prosto (nerazporejen). Če delavec ni razporejen na določen dan, ne more dobiti niti dopusta niti bolniške za tisti dan... Ne more se npr. vrniti z nočnega šihta (v torek) in mu delodajalec potem piše v nadaljevanju dopust (v sredo)... ne gre, ker je delavec že delal. prav tako ne gre naslednji dan (četrtek), ker ima takrat počitek, ki mu pripada. dopust bi lahko imel šele dan potem (v petek) vendar le v primeru, če bi delavec takrat bil razporejen na delo. Če ni, je to težava pri delodajalcu in njegovem urniku.

Pripravljenost bi tudi morala biti plačana. ne vem po kateri KP je ta dejavnost, vendar je pripravljenost (ko je delavec doma, pa mora biti doma, ker ga lahko delodajalec takrat rabi) plačana v določenem %. Drugače delavec nima nobene obveze, da takrat čaka... lahko gre na izlet, v trgovino, kolesarit, teč, po šolarja v šolo... To se potem šteje kot njegov prosti čas, v katerega delodajalec ne sme in ne more posegati. Če želi posegari, pripada delavcu nadomestilo.

Tudi časa, ko naj bi bil delavec v pripravljenosti, ne razumem. Takrat je on svoj šiht že končal in mu glede na opisan urnik pripada počitek...