Pozdravljeni. Imam eno zanimivo vprašanje, ki pa mu ne morem priti do dna. Zadeva je naslednja:

oseba A (fizična oseba, ni zavezanec za DDV) oddaja prostor v najem osebi B (pravna oseba, zavezanec za DDV). Ta mu je zaradi težav z likvidnostjo ponudila izplačilo v blagu (davek od dohodkov iz premoženja bo seveda B nakazala brdavsom v denarju).

A je sicer našel kupca za blago (osebo C, pravna oseba, zavezanec za DDV), vendar s svojo ceno ni konkurenčen (ker cena blaga, po kateri je bilo obračunano izplačilo s strani B-ja, vsebuje DDV; tega DDV pa C ne more upoštevati, ker A ni davčni zavezanec=> ne odbija vstopnega DDV in ne obračunava izstopnega).

A razmišlja, da bi C-ju prodal svojo terjatev do B. Sedaj pa se mi postavlja vprašanje, kaj je prav:

- A proda C bruto znesek svoje terjatve.
Kaj je v tem primeru z akontacijo
dohodnine? B namreč ni več izplačevalec obdavčljivega dohodka. Ali to pomeni, da obveznost akontiranja preide na C? In če da, ali izplačilo še vedno spada pod dohodek od premoženja (C ni najemojemalec) ali je to drug osebni prejemek. Da davka ne bi bilo pa se mi zdi malce čudno.

- A proda C neto znesek svoje terjatev (bruto zmanjšan za akontacijo davka od dohodov iz premoženja).
Tu pa se mi postavlja vprašanje ali je B dolžan odvesti akontacijo davka, saj A-ju ničesar ne izplačuje (ker je ta svojo neto terjatev prodal C-ju)?
Da še malce zakompliciram, akonatcija davka po tej varianti bi bila previsoka glede na neto izplačilo, ker misli A C-ju terjatev prodati z diskontom.

Ima kdo kakšno izkušnjo s tem?

LP