p.š. - 12.11.2013 - 11:30

Menim, da je zapis zahtevnostne stopnje znanja slovenščine v kontekstu opisa delovnega mesta in pogojev za opravljanje dela na tem delovnem mestu, kjer zaposleni opravljajo delo s strankami. Menim, da je dovolj samo ta kategorizacija. Zdaj, kako bodo pa pri zaposlenih preverjali ustreznost znanja  slovenskega knjižnojezikovnega standarda in ali ga sploh bodo - si pa ne predstavljam ( morda na osnovi spričeval, potrdil o opravljenih jezikovnih tečajih). Če se že zahteva javna raba slovenščine v skladu z zakonom, bi moral biti izdan tudi ustrezen predpis za preverjanje ... razmišljam pač.

lp

Matjaž K - 12.11.2013 - 11:44

Na podlagi Zakona o javni rabi slovenščine

sprejema

delodajalec D

Sklep št. "mali miljon"

Sklep

1.

Delavec na delovnem mestu X mora izkazovati  potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine.

2.

Delodajalec določa in šteje, da je zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine delavca izkazana, če je delavec po rodu Slovenec ali ima državljanstvo Republike Slovenije.

Matjaž K - 12.11.2013 - 11:46

in/ali kršitev pogodbe EU o prostem pretoku delovne sile:

3.

Ne glede na točko 3 se šteje, da je zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine delavca izkazana tudi, če delavec po rodu ni Slovenec ali ni državljan Slovenije, če delavec "pritrosi" potrdilo javnopriznane izobraževalnega "subjekta" o uspešno opravljenem preiskusu znanja slovenskega jezika.

00 - 12.11.2013 - 11:58

in še tč. 4.

Ne glede na točke 1-3 se šteje, da je zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine delavca izkazana tudi, če delavec po rodu ni Slovenec ali ni državljan Slovenije, pa med preizkusno dobo 14 delovnih dni stranke niso imeli pritožb čez njegovo znanje slovenščine.

00 - 12.11.2013 - 11:51

dokler lahko predsednik RS (prej vlade) opleta z "sou uot" in sličnim, se jaz ne bi sekiral.

Upam, da naš pregovor: "Stopnice se pometa z vrha navzdol" prevaga tistega od starih Rimljanov:

Quod licet Iovi, non licet bovi...

Opa Zovalec - 13.11.2013 - 09:30

Dokler vas ne obišče delovni inšpektor se verjetno res ne boste sekirali, potem pa...

Tako, kot predlaga Matjaž verjetno ne bo dovolj, ker je zakon dokaj precizen:

Zakon o javni rabi slovenščine (Ur. l. RS, št. 86/04, 91/08, 8/10) v 14. členu ureja poslovanje s strankami in določa sledeče:

 (1) Vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik.

(2) Dolžnost zasebnega delodajalca ali delodajalke je, da glede na predvidljivo pogostnost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami:

– določi za posamezno delovno mesto potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine;

– pri objavi prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, kot pogoj izrecno navede zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine.

In ker nimam navade nekaj "lupetati kar tja v tri dni" bi rad vedel kaj pomeni zahtevnostna stopnja znanja slovenščine, kako se jo določi in prevrja oz. dokazuje...

Saj vem, na koncu bom v vsak opis vrste del pri zahtevah dodal: "dobro pogovorno in pisno znanje slovenščine". In bom lahko na osnovi tega tudi koga odpustil, ker sem kasneje ugotovil, da tega pogoja ne izpolnjuje :))).

Spet ena neumnost zakonodajalca, ki ne služi ničemur, razen polnjenju proračuna, če inšpektorjem ne bo preveč nerodno. Gled na stanje v državni blagajni s tem zadnjim ni za računat, zato hitim dopolnjevati opise vrste del...

00 - 13.11.2013 - 10:09

Dragi Opa, tvoji prispevki so velikokrat, če ne prav zmeraj koristni.

Tule pa dvomim, da vzbujaš upravičen preplah. Glede na to, da so kazni določene še v SIT, očitno to velja  že od samega začetka (2004). Veš za kakšen primer, da so v teh 9 letih "topogledno" ukrepali ?

LP

00 - 13.11.2013 - 10:13

PS

 bi rad vedel kaj pomeni zahtevnostna stopnja znanja slovenščine, kako se jo določi in prevrja oz. dokazuje...

Upam (v splošno dobro!), da nisi toliko radoveden, da bi šel spraševat inšpekcijo in jih tako spomnil na spregledano možnost polnjenja proračuna!

lp

Opa Zovalec - 13.11.2013 - 11:17

Hvala za skrb. Pri vsej norosti, ki nas obdaja, se me drži še nekaj ZKP in bom pustil inšpektorje pri miru. Prakse z njimi nimam, sem pa bil na problem opozorjen na enem seminarju o delovni inšpekciji, kjer je predavatelj navrgel, da ga ni podjetja v SLO, ki bi imelo vse okrog delovnih razmerij "porihtano v nulo". In je res hudič, ker moraš upoštevati celo več kot 20 zakonov, da se o podzakonskih aktih ne menimo. Kot dokaz svoje trditve je navrgel ta zakon, ki mi, roko na srce, do takrat sploh ni bil poznan. Pa povedal je še to, da po njemu znani praksi inšpektorji "samo opozarjajo in zahtevajo odpravo nepravilnosti". Pa še to navadno takrat, ko je drugo vse vsaj približno OK.

Sem pa na spletu našel še neko znanstveno razpravo, v kateri avtor ugotavlja podobno in se seveda zgraža na tako malomarnim odnosom do slovenščine... (seveda ni iz zasebnega sektorja).

Da se še enkrat vrnem v izhodišče - glede na vse, kar se pri nas dogaja obstoja verjetnost, da bodo delovni inšpektorji kmalu tudi to zaračunavali. Še posebej, če bodo tudi pristojnost delovnih inšpektorjev prenesli na carinike.

Pasiv - 13.11.2013 - 21:30

Pravilno se ta rek glasi: "Stopnice se pometaJO z vrha navzdol."

Pravilna tvorba in raba trpnika (pasiva) je pa res že malo višja zahtevnostna stopnja. Tisto, o Jupitru in volu, drži. Pa brez zamere.

00 - 14.11.2013 - 15:09

Ljubi trpnik, seveda brez zamere - samo za izmenjavo mnenj:

Ne vem, kaj te je podžgalo h križarskemu boju zoper pogovorni jezik na spletu baš (ni napaka - posnemam Otona Ž.) v primeru ljudskega pregovora - res misliš, da bi "ljudstvo", neznani tvorec tega reka govoril "Išče se Urša Plut"?

Seveda vem za to visokoteoretično pravilo, ki pa se mi zdi neživljensko in ga ne uporabljam. Pri tem se z veseljem skrijem za njenega tvorca Frana Milčinskega, ki jo je spisal pod (po sedanji znanosti) napačnim naslovom " Išče se Uršo Plut" - če je to greh, ga rad delim z njim.

Podobno ne ubogam enako ozkogledih zapovedi, da je treba praznike (in podobno), izpeljano iz imen (svetnikov na primer), pisati z malo. Pri tem se z veseljem skrijem za Otona Ž. , ki je zapisal: " Na Gregorjevo, otec, še veš?"  Po kakšni skrenjeni logiki bi morali pisati Martinova gos in martinovo; še huje svetega Blaža žegen  in blažev žegen.

Preberi še izvleček  (več najdeš na spletu pod "Išče se Urša Plut",)