Naslov teme: dohodnina / študent / vzdrževani član / olajšave
2433 02.06.2015 - 10:37h / Dohodnina / Avtor: Marta / 230 / 9
Spoštovani , je na tem formu kdo, ki hkrati obvlada dohodnino v relaciji ( starši, študenti, olajšave ..) in je hkrati to znanje pripravljem deliti oz. mi objasniti zasebno preko maila oz. fona .
Upam, da nisem preveč nadležna, sej sem svoje dileme in vpr. delomo že napisala pod dve forumske teme.
vprašanja so se mi začela pojavljati, Ker ; primer:
spletna stran FURS, testni izračun doh na edavkih., vpišem svoje dohodke in potem izračunavam kaj je ugodnje zame in sicer v relaciji : olajšave za otroke , ki jih med letom z možem nisva imela v olajašavah njun status Je (1x dijak pod A1 in enkrat študnet pod A2. Kakšna je razlika med tema dvema statusoma, da mi program izračuna dve različni vračili dohodnike v primeru da dam študenta kot olajšavo za 2 meseca in dijaka za 12 mesecev, ali obratno , dijaka za 2 meseca in študenta za 12 mescev.
razlika pri vračilu ni 1 eur, ali dva.. ampak cca 45 e .
druga dilema , in sprašujem če je prav ali narobe.
Neodvisno od zgornje dileme: recimo bi dal študent svojo napoved ( se igram z izračuni ) - njegove zneseke vpišem pod zaporedno 1211 in sicer bruto znesek 3100 e , vpišem še 10% oaljšavo v višini 310 € , ter splošno olajšavo ( prepišem iz davčne odločbe, ki jo je včeraj dobil študent). Že tu sem mi pojavlja vprašanje zakaj jo je dobil ? Na podllagi česa. Kakšna je razlkika med študentom in dijakom, ker dijak pa ni nič dobil. . res da je delal manj in zaslužil recimo cca 1000 € SEm na kaj pozabila (odkljukat), ker mi program izračuna , da bi moral dobiti povrnjeno 2477 e : l Sem kaj preveč vpisala . Kajti če je to res in prav, potem bi študent dal svojo napoved jaz pa svojo , in ga v svoji ne bi niti omenjala ? -ali narobe razmišljam.
sicer bi morala kar nekaj doplačati , a še vseeno bi bil finančni učinek konkreten
je možno, da je študent dobil svojo odločbo, ker ga imam sama v dohodnni le 2 meseca. Sicer ne vem zakaj, ker sem dala obrazec na DURS, za celih 12 mesecev.
Vprašanj in dilem ima še kar nekaj... a več v ZS ,če se kdo javi.
Obenem me zanima, koliko računovodje računate , v kolikor bi poterbovala recimo eno uro inštrukcij iz tega področja, da si razjasnim pojme.
Glede na vaš odziv kasneje lahko sporočim mail
Že v naprej se vam najlepše zahvaljujem.
jona - 02.06.2015 - 12:02
Pobrskajte malo na strani Študentskega servisa, kjer je o tem kar nekaj zapisano.
D_Svet - 02.06.2015 - 12:12
Postavljate vprašanja z vseh vetrov.
Ste pa vzbudili zanimanje - ker je primer tak, da se lahko na njem naredi davčno optirmiranje.
Je pa preveč za pisat!!
Za vaša vprašanja glejte predvsem:
ZDavP-2
268. člen
(zavezanci za vložitev napovedi)
(1) Davčni organ ne sestavi informativnega izračuna dohodnine za davčnega zavezanca rezidenta oziroma davčni zavezanec rezident ni dolžan vložiti napovedi dohodnine, če:
1. davčni zavezanec, katerega dohodki v davčnem letu, od katerih se plačuje dohodnina, ne presegajo zneska splošne olajšave po prvem odstavku 111. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08 in 78/08),
2. dohodki davčnega zavezanca, od katerih se plačuje dohodnina v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, poleg pokojnine, od katere v skladu z zakonom ni bila odtegnjena ali plačana akontacija dohodnine in davčni zavezanec pri akontaciji dohodnine ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ne presegajo 80 eurov.
(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka davčni organ sestavi informativni izračun dohodnine za davčnega zavezanca rezidenta oziroma je davčni zavezanec rezident dolžan vložiti napoved, če izpolnjuje pogoje za priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2 in njegovi dohodki za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja posredovanje dela dijakom in študentom v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v davčnem letu presegajo 75 % zneska splošne olajšave po prvem odstavku 111. člena ZDoh-2.
ZDoh-2
114. člen
(posebna olajšava)
(1) Rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove, ki znaša:
1. za prvega vzdrževanega otroka 2.066 eurov letno, ali
2. za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 7.486 eurov letno;
3. za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 2.066 eurov letno.
(2) Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena poveča, in sicer:
1. za drugega vzdrževanega otroka za 180 eurov,
2. za tretjega vzdrževanega otroka za 1.680 eurov,
3. za četrtega vzdrževanega otroka za 3.180 eurov,
4. za petega vzdrževanega otroka za 4.680 eurov,
5. za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke za 1.500 eurov glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.
(3) Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo iz 2. točke prvega odstavka tega člena se šteje otrok, ki:
1. ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
2. ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali
3. je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za
delo nezmožen.
(4) Olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, se prizna za otroka do dopolnjenega 18. leta starosti, za starejšega otroka pa, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Olajšava se prizna tudi za otroka po tej starosti, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Priznavanje olajšave se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, za otroka, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, prizna ne glede na njegovo starost.
(6) Olajšava, določena v 1. točki prvega odstavka tega člena, se ne priznava zavezancu, katerega otrok je v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V tem primeru se olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do otroškega dodatka.
(7) Olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V primeru, da ima zavezanec pravico do dodatka za nego otroka, se olajšava prizna za dobo, za katero mu center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.
(8) Za uveljavljanje posebne olajšave iz 2. točke prvega odstavka tega člena se uporablja odločba centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali odločba centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
(9) Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal.
(10) Za istega vzdrževanega družinskega člana se v davčnem letu prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave.
(11) Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
(12) Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok zaupan.
115. člen
(vzdrževani družinski člani)
(1) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(2) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 18. leta starosti.
(3) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 26. leta starosti, če:
– neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,
– ni zaposlen,
– ne opravlja dejavnosti, in
– nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu, razen družinske pokojnine, dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, štipendije in dohodki otroka, oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu tega zakona.
Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.
(4) Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena, se otrok, ki ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, šteje za vzdrževanega družinskega člana za obdobje, v katerem ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena, se za vzdrževanega družinskega člana šteje tudi otrok, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, po 26. letu starosti pa, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Obdobje, v katerem se otrok šteje za vzdrževanega družinskega člana, se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo.
(7) Ne glede na tretji, četrti, peti in šesti odstavek tega člena, se otrok, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, šteje za vzdrževanega družinskega člana ne glede na njegovo starost.
(8) Za otroka se šteje lasten otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja. Za otroka se šteje tudi vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča. Za otroka se šteje tudi druga oseba, če zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča.
(9) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se štejejo tudi starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ter pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(10) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, se šteje tudi član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in če nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V takem primeru se kot vzdrževani družinski član zavezanca šteje tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva, ki se po tem odstavku šteje za vzdrževanega družinskega člana. Za otroka po tem odstavku se šteje otrok, kot je določen v drugem do osmem odstavku tega člena. Za lastne dohodke iz prvega stavka tega člena se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(11) Za vzdrževanega družinskega člana po tem členu se šteje oseba, ki izpolnjuje v prejšnjih odstavkih tega člena določene pogoje in ima prijavljeno bivališče v Sloveniji, je državljan Slovenije oziroma države članice EU ali je rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače zakonodaje.
Ne pozabite tudi na Pravilnik - olajšave in lestvica za 2014
http://www.uradni-list.si/1/content?id=115619
Si pa lahko tudi na tej strani naredite primerjalno simulacijo (2 zavezanca v izračunu...)
http://www.davkoplacevalci.com/dohodnina/2014
Marta - 02.06.2015 - 13:26
hvala za vsak komentar.
samo preverjam (se) ... znesek iz 1 in 2 odst. 114 člena ki ga navaja ta člen je verjetno z kakega starega zakona. saj so sedaj (lanske olajšave cca 2400 € in 2650 € ... se pa priporočam še za kak komentar.. tudi ŠS mi je bil v pomoč. ,
D_Svet - 02.06.2015 - 13:41
Res je = zato sem vam tudi podal povezavo za Pravilnik:
1. člen
Zneski olajšav, določeni v 111. členu, prvem odstavku 112. člena, prvem in drugem odstavku 114. člena in v prvem odstavku 117. člena ter zneski skupnega dohodka, ki so določeni v drugem in tretjem odstavku 111. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12 in 96/13; v nadaljnjem besedilu ZDoh-2) za leto 2014 znašajo:
1.
splošna olajšava
3.302,70 eura
1.1.
dodatna splošna olajšava za zavezance s skupnimi dohodki do 10.866,37 eura
3.217,12 eura
1.2.
dodatna splošna olajšava za zavezance s skupnimi dohodki nad 10.866,37 eura do 12.570,89 eura
1.115,94 eura
2.
osebne olajšave:
– invalidu s 100% telesno okvaro
17.658,84 eura
3.
posebna osebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta
2.477,03 eura
4.
posebna olajšava za prvega vzdrževanega otroka
2.436,92 eura
5.
posebna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
8.830,00 eura
6.
za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava za prvega vzdrževanega otroka oziroma olajšava za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo poveča za:
– drugega vzdrževanega otroka za
212,32 eura
– tretjega vzdrževanega otroka za
1.981,62 eura
– četrtega vzdrževanega otroka za
3.750,93 eura
– petega vzdrževanega otroka za
5.520,22 eura
– vse nadaljnje vzdrževane otroke za glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka
1.769,30 eura
7.
posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana
2.436,92 eura
8.
olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
2.819,09 eura.
2. člen
Zneski neto letnih davčnih osnov iz prvega odstavka 122. člena ZDoh-2 za leto 2014 znašajo:
če znaša neto letna davčna osnova v eurih
znaša dohodnina
v eurih
nad do
8.021,34
16%
8.021,34
18.960,28
1.283,41
+
27%
nad
8.021,34
18.960,28
70.907,20
4.236,92
+
41%
nad
18.960,28
70.907,20
25.535,16
+
50%
nad
70.907,20
3. člen
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2014.
Marta - 02.06.2015 - 13:53
se opravičujem ... spregleala .. oz še nisem prišla čisto do konca vašega prvega odgovora , ko sem že iskala po netu . Hvala lp
D_Svet - 02.06.2015 - 14:16
Še tole ...
Gotovo ste zaznali, da so olajšave različne - tj. za drugega otroka je olajšava višja kot za prvega ...
Prvi otrok pa je vedno prvi tudi za davke!!
Marta - 02.06.2015 - 14:50
a stem odgovorom namigujete na moje vprašanje , da če pod točko 1 vpišem enega/prvega otroka z obdobjem ojačave 12 mescev in pod drugo drugoega z olajšavo za 2 meseca, dobim različen izračun, kot če bi naradila obratno ( prvi otork za 2 meseca in dugi za 12 mesecev ).
hvaa lp
D_Svet - 02.06.2015 - 15:10
Namigujem ...
rozca - 08.06.2015 - 08:33
jaz si dam otroka pod vzdrževanega člana sama pa ima dohodke kot študent in pokojnino in za to dobi odločbo, ki pa je za plačilo, vendar bistveno manj (cca 60 eur) jaz pa dobim vračilo za vrednost vzdrževanega člana.
