ana - 12.07.2015 - 08:33

po mojem se morajo naprej odločiti, če bodo dediči firmo nadaljevali.

1. najprej morajo dediči prijaviti dedovanje in del dedovanja je tudi kapitalska vloga pokojnega

2. če boste nadaljevali poslovanje na d.o.o.-ju, potem prosite na sodišču, naj vam zapuščinsko prioritetno

    obravnavajo, da boste vedeli kdo je novi lastnik

3. če imate že sedaj prokurista na d.o.o.-ju potem ta lahko vse posle rešuje naprej do zapuščinske, če pa 

    tega nimate, pa bo nujna zapuščinska (s 15.07. se začnejo sodne počitnice, po mojem pred 15.08. ne to

    ne bo izvedljivo.

3. če nimate prokurista, poskušajte kakega notarja vprašati, kdo je lahko v vmesnem času pooblaščen za

    tekoče posle

4. če so delavci in boste nadaljevali, potem je vse kot je bilo

5. če ne boste nadaljevali in imate delavce, potem pa morate dati odpovedi - po mojem iz poslovnega razloga

6. potem pa gre podjetje v postopek likvidacije, ki v tem primeru lahko traja dalj časa, kot gre skrajšani  

    postopek.

mimogrede - 12.07.2015 - 10:52

če je edini družbenik bil tudi direktor, potem "direkturo" do pravnomočnega zaključka postopka dedovanja vodijo potencialni dediči skupaj, tj. kot skupnost (to izhaja iz Zakona o dedovanju)

bacil - 12.07.2015 - 18:58

res najlepša hvala obema.

lp

Cicero - 12.07.2015 - 19:20

Po ZD (Zakonu o dedovanju) obstaja skrbnik zapuščine. Le ta v imenu dedičev toži., zastopa,... in je tudi tožen.

Samo vprašanje je strokovnost sodnika, ki vodi postopek, da zadevo spelje. Seveda brez predloga s strani zainteresiranih strani ne bo nič.

Po ZGD (nisem osebno preveril) naj bi se začasnega zastopnika lahko postavilo samo v primeru d.d. ne pa tudi v primeru d.o.o..

mimogrede - 13.07.2015 - 09:13

res je, da po ZD obstaja tudi varianta skrbnika zapuščine, ampak

osnovna varianta po ZD je, da zapuščino upravljajo dediči kot skupnost, pri čemer dediči lahko (tj. ni obvezno) določijo/imenujejo tudi skrbnika zapuščine

Cicero - 14.07.2015 - 22:18

Prav imaš Mimogrede.

Vendar to dobro funkcionira samo v primeru, ko ni nobenega spora. To pa je  (v dobri navadi pri nas) samo takrat, ko je dedič en sam. Če je tak primer v tej zadevi potem sploh nimajo nobenih skrbi.

Drugače se stvari zakomplicirajo.

Za vse postopke glede podpisovanja bilanc, imenovanja zastopnika družbe, zastopanja v davčnih pregledih, ... je bistveno lažje, če sodišče imenuje skrbnika zapuščine. S sodnim sklepom o imenovanju skrbnika zapuščine imaš pooblastila začasnega zastopnika in ustrezno legitimacijo s sodnim sklepom pred vsemi uradnimi organi. V nasprotnem primeru je problem, kdo bo na primer zastopal družbo v davčnem postopku pa tudi imenovanje zastopnika družbe je problematično in izpodbojno.

Osebno menim, da se postavitve skrbnika zapuščine vsi izogibajo zato, ker je potrebno za opravljeno delo plačati. Ta del zgodbe pa večini ni več všeč in denar kar ne gre rad iz žepa.

pika 2 - 13.07.2015 - 08:54

Spoštovani,  

Take situacije niso prijetne, vendar jih je na žalost potrebno urediti.  Priporočam Vam, oz. dedičem družbenika, da si najamete dobrega odvetnika, če gre za podjetje z utečenim poslovanjem. Za hitro rešitev, lahko naredite t.i. delno dedovanje, kjer se obravnava kot zapuščino  samo podjetje, oz, kapitalski delež. V vsakem primeru vsaj brez notarja ne bo šlo.

 Predvsem pa je na dediču/ih odločitev, kaj bodo s podjetjem naredili. Predvsem je pomembna komunikacija in prevetritev vseh vidikov.    Dela boste imeli kar precej.  Lep dan želim,