9. DAVČNE OLAJŠAVE

Davčni zavezanci (rezidenti) lahko letno davčno osnovo za odmero dohodnine znižajo z davčnimi olajšavami največ do višine pozitivne davčne osnove, to pomeni, da je letna davčna osnova nič, če je znesek davčnih olajšav višji kot je letna davčna osnova. 

Nekatere davčne olajšave se v postopku odmerjanja letne dohodnine priznajo samodejno, nekatere pa lahko uveljavljamo le, če izpolnjujemo zakonske zahteve. 

Zakon razvršča olajšave na splošne, osebne, posebne osebne, posebne olajšave (olajšave za vzdrževane družinske člane), olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP ter olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. 

Zneski olajšav se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

Splošna olajšava (v višini 3.228,45 evrov za leto 2012) se prizna vsakemu rezidentu, pod pogojem, da drug zavezanec za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

Poleg splošne olajšave, ki za leto 2012 znaša 3.228,45 evrov, se rezidentu, katerega skupni dohodek iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, iz oddajanja premoženja v najem, prenosa premoženjske pravice in drugih dohodkov (brez dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo) v letu, za katero se odmerja dohodnine, ne presega za leto 2012 10.622,06 evrov, prizna dodatno zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3.144,79 evrov letno, skupaj torej 6.373,24. Če skupni dohodek rezidenta presega 10.622,06 evrov in ne presega 12.288,26 evrov, se poleg splošne olajšave prizna dodatno zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.090,85 evrov letno, skupaj torej 4.319,30 evrov.

Osebne olajšave

1. Invalidsko olajšavo (v višini 17.261,82 evrov za leto 2012) lahko uveljavlja invalid s 100-odstotno telesno okvaro pod pogojem, da mu je priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe ZPIZ, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov.
2. »Seniorska olajšava« (v višini 1.389,39 evrov za leto 2012) se prizna zavezancu po dopolnjenem 65. letu starosti.
3. Zavezancem, ki prejemajo pokojnino iz obveznega invalidskega zavarovanja ali priznavalnino po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ali invalidnino po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 odstotka odmerjene pokojnine, priznavalnine oz. invalidnine. Olajšava se prizna največ v višini dohodnine, obračunane od posameznega dohodka.

Posebne osebne olajšave

1. Pod določenimi pogoji se samozaposlenim v kulturi ,samostojnim novinarjem in samostojnim poklicnim športnikom prizna zmanjšanje davčne osnove iz dejavnosti v višini 15 odstotkov prihodkov letno do zneska 25.000 evrov prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.
2. »Študentska olajšava« v višini splošne olajšave (3.228,45 evrov za leto 2012), se dijakom in študentom za dohodke, prejete prek pooblaščenega študentskega servisa, prizna do dopolnjenega 26. leta starosti in tudi starejšim od 26 let, če se vpišejo na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa. Omenjena olajšava se prizna vsakemu študentu ne glede na prejete letne dohodke.
3. Z novelo ZDoh-2E se je uvedla posebna osebna olajšava za rezidente - čezmejne delovne migrante, ki dosegajo dohodke iz delovnega razmerja z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije pri delodajalcu, ki ni rezident Slovenije. čezmejni delovni migrant je rezident, ki zaradi opravljanja dela v tujini odhaja v tujino in se dnevno ali najmanj enkrat tedensko vrača v Slovenijo. Olajšava je določena v obliki zmanjšanja davčne osnove od navedenega dohodka iz delovnega razmerja in za leto 2012 znaša 7.406,28 eurov.
   
   
   

Posebna olajšava (olajšava za vzdrževane družinske člane)

Olajšavo v dohodninski napovedi lahko uveljavlja vsak, ki ima pravico do tega, ne glede na to, ali je vzdrževane družinske člane uveljavljal med letom ali ne. Splošno pravilo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane poleg drugih pogojev (navedeni so v nadaljevanju) zahteva, da ima vzdrževani družinski član prijavljeno bivališče v Sloveniji ali je državljan Slovenije oz. druge države EU ali je rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače zakonodaje. 

Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec dejansko preživljal tega člana.

Kdo so vzdrževani družinski člani

Otrok: lastni otrok, posvojenec, pastorek oz. otrok zunajzakonskega partnerja; vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča; druga oseba (sestra ali brat), če zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča. 

Zakonec ali zunajzakonski partner (ki živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko zvezo), ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana (sorodstveno razmerje C). 

Razvezani zakonec, za katerega zavezanec plačuje preživnino po sodbi oz. dogovoru, sklenjenem po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (sorodstveno razmerje C). 

Starši oz. posvojitelji, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev (sorodstveno razmerje D). 

Tast ali tašča oz. posvojitelji zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino in če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev (sorodstveno razmerje D). 

Član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od posebne olajšave (sorodstveno razmerje E). Olajšavo lahko uveljavlja le zavezanec, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Kaj se šteje za lastne dohodke za preživljanje?

Za lastne dohodke vzdrževanega zakonca, razvezanega zakonca, otroka, ki je starejši od 18 let in se izobražuje ali pa je prijavljen pri službi za zaposlovanje, starša, posvojitelja, tasta oziroma tašče in člana kmečkega gospodinjstva, se štejejo vsi obdavčljivi dohodki po ZDoh-2 (tudi cedularno obdavčeni kot dobiček iz kapitala), zmanjšani za davčno priznane stroške, potrebne za njihovo pridobitev ter za akontacijo dohodnine in obvezne prispevke za socialno varnost od teh dohodkov. Poleg navedenih dohodkov se za lastne dohodke za preživljanje štejejo tudi oproščeni dohodki določeni od 20. do 32. člena ZDoh-2, razen dohodkov prejetih v naravi, preživnine ter dohodki tajne policije in zaščitene osebe. Oproščeni dohodki so na primer

• denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči, ki je v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
• subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna, razen subvencij, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2;
• subvencije, ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in po zakonu, ki ureja nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo in subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja;
• enkratne denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah;
• enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, naravne in druge nesreče), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države;
• pomoči prejete od humanitarne ali invalidske organizacije, dobrodelne ustanove, države ali lokalne skupnosti, razen dohodkov v naravi,
• dohodki, v obliki dodatkov in invalidnine po zakonu o vojnih veteranih, vojnih invalidih, socialnem varstvu, družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, doživljenjska mesečna renta po zakonu o žrtvah vojnega nasilja,
• starševski dodatek in denarna pomoč za brezposelnost,
• invalidnina, invalidski in varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
• nekateri dohodki prejeti za delo v rezervni vojaški sestavi, Civilni zaščiti in dohodki, prejeti za prostovoljno služenje vojaškega roka, razen izplačil stroškov,
• štipendije in drugi prejemki v zvezi z izobraževanjem, izplačane iz proračuna ali ustanove, ustanovljene z namenom štipendiranja,
• preživnine, razen preživnine in nadomestila preživnine, prejete za preživljanje druge osebe, in nagrade ter povračila stroškov, razen nagrad in povračil stroškov skrbniku,
• prejemki za občasno delo invalidov, za nego in pomoč invalidom; prejemki za delo med prestajanjem pripora, zapora ali prevzgoje; prejemki rejnikov, denarne nagrade za nekatere medalje, razen sredstev za materialne stroške rejenca oziroma oskrbovanca,
• pokojninske rente in odkupne vrednosti po zakonu o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb,
• jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, enkratne solidarnostne pomoči, plačila za obvezno praktično delo, odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi po zakonu o delovnih razmerjih,
• nekateri dohodki iz življenjskega zavarovanja, 50% zneska obresti na obveznice SOS2E,
• kadrovske in druge štipendije - za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do 160% te plače,
• družinske invalidnine in družinski dodatki po zakonu o vojnih invalidih, ki jih prejmejo družinski člani osebe, ki je padla, umrla ali je bila pogrešana pri opravljanju vojaških ali drugih dolžnosti.
  
  
  

Kdo je vzdrževani otrok

• Vsak otrok do dopolnjenega 18. leta starosti (sorodstveno razmerje A1). 
  
  
• Otrok do 26. leta starosti (sorodstveno razmerje A2), če:
  • neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, 
  • ni zaposlen, 
  • ne opravlja dejavnosti, in
  • nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (2.382,13 evrov za leto 2012). Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki, razen družinske pokojnine, štipendije, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka, oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini. 
    
    
• Otrok nad 26. letom starosti (sorodstveno razmerje A3), če:
  • neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji 
  • ni zaposlen,
  • ne opravlja dejavnosti, in
  • nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (2.382,13 evrov za leto 2012). Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki, tudi dohodek iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala) razen družinske pokojnine, štipendije, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka, oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini.
     
• Otrok ne glede na starost (sorodstveno razmerje A4), če se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oz. posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (2.382,13 evrov za leto 2012). 
  
  
• Otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če:
  • ima pravico do dodatka za nego v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
  • ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (sorodstveno razmerje A5),
  • je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen ne glede na starost (sorodstveno razmerje B)

Dokazilo za priznavanje olajšave (sorodstveno razmerje A5 in B) je:

- odločba centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,

- odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

- odločba centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

Za prvega otroka se šteje otrok, ki je prvi rojen, in ne tisti, ki ga zavezanec vpiše kot prvega v napoved za odmero dohodnine.

Višina olajšav (za leto 2012)

• Posebna olajšava za prvega vzdrževanega otroka znaša 2.382,13 evrov.
• Posebna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, znaša 8.631,48 evrov.
• Posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana znaša 2.382,13 evrov.
• Posebna olajšava za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se določi tako, da se olajšava za prvega vzdrževanega otroka oz. olajšava za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, poveča:
  • za drugega vzdrževanega otroka za 207,55 evrov,
  • za tretjega vzdrževanega otroka za 1.937,07 evrov,
  • za četrtega vzdrževanega otroka za 3.666,60 evrov,
  • za petega vzdrževanega otroka za 5.396,11 evrov,
  • za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke za 1.729,52 evrov glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.

Primer, kako se olajšava povečuje s številom otrok:

• prvi otrok (oznaka A1) – olajšava na letnem nivoju: 2.382,13 evrov
• drugi otrok (oznaka A2) – olajšava na letnem nivoju: 2.319,50 evrov + 207,55 evrov = 2.589,68 evre
• tretji otrok (oznaka B) – olajšava na letnem nivoju: 8.631,48 evrov + 1.937,07 evrov = 10.568,55 evre

Način priznavanja olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana

1. Posebna olajšava se za istega vzdrževanega družinskega člana prizna samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave, če zavezanec, ki uveljavlja olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, te olajšave zaradi prenizke osnove za dohodnino ne more izkoristiti v celoti.
2. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave (vsakemu polovica).
3. Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je zaupan otrok.

Kdaj se zavezancu ne prizna olajšava

1. Olajšava za vzdrževanega otroka se ne prizna zavezancu, katerega otrok je v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za njega. Olajšava se prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do otroškega dodatka.
2. Olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da v tem času materialno skrbi za otroka. Če ima zavezanec pravico do dodatka za nego otroka, se olajšava prizna za dobo, za katero mu center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.

Olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP

Fizična oseba, ki ni rezident Slovenije, pač pa države članice EU oziroma EGP, in v Sloveniji dosega dohodke iz zaposlitve, dohodke iz dejavnosti, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodke iz oddajanja premoženja v najem in prenosa premoženjske pravice ter druge dohodke, ki so obdavčeni v Sloveniji, lahko uveljavlja splošno olajšavo (111. člen), osebne olajšave (112. člen), posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane (114. člen), če z dokazili dokaže, da znašajo prej navedeni dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90 odstotkov njegovega celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu in če dokaže, da so v državi njenega rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni. 

Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Zavezancu pripada olajšava za plačane premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), če jih je plačal zavezanec sam. Priznajo se v letu plačane premije, ne glede na katero obdobje se nanašajo, vendar največ do zneska, ki je enak 24 odstotkom obveznih prispevkov za PIZ (delodajalčev in delavčev del) oziroma 5,844 odstotka plače ali pokojnine in ne več kot 2.755,71 evrov (za leto 2012). V primeru, da premijo plačujeta oba (delodajalec in delavec) in premija znaša več kot 2.755,71 evrov, se najprej odšteje olajšava za tisti del premije, ki jo plača delodajalec, preostanek do polne olajšave pa se prizna kot znižanje letne davčne osnove delojemalcu (zavezancu za dohodnino).

Javni uslužbenci, katerim delodajalec plačuje premije za PDPZ po zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence, lahko uveljavljajo celotni znesek premije (do zakonsko določenih limitov), ki jo plačajo sami, saj se šteje, kot da delodajalec ni vplačal ničesar. Seveda pa lahko olajšavo uveljavljajo le za znesek premij, ki so jih plačali sami, ne pa tudi za znesek, ki ga je za njih delno ali v celoti plačal delodajalec.

10 NAMENITEV DELA DOHODNINE

Davčni zavezanec rezident lahko zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po ZDoh-2 od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.Seznam (z imenom oziroma nazivom upravičencev in davčno številko) je objavljen na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije.  

Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni 0,1%, 0,2%, 0,3%, 0,4% ali 0,5% dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5% dohodnine.

Davčni zavezanec lahko da zahtevo za namenitev kadar koli prek sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si, pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejme novo zahtevo ali preklic zahteve.

9. DAVČNE OLAJŠAVE

Davčni zavezanci (rezidenti) lahko letno davčno osnovo za odmero dohodnine znižajo z davčnimi olajšavami največ do višine pozitivne davčne osnove, to pomeni, da je letna davčna osnova nič, če je znesek davčnih olajšav višji kot je letna davčna osnova. 

Nekatere davčne olajšave se v postopku odmerjanja letne dohodnine priznajo samodejno, nekatere pa lahko uveljavljamo le, če izpolnjujemo zakonske zahteve. 

Zakon razvršča olajšave na splošne, osebne, posebne osebne, posebne olajšave (olajšave za vzdrževane družinske člane), olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP ter olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. 

Zneski olajšav se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

Splošna olajšava (v višini 3.228,45 evrov za leto 2012) se prizna vsakemu rezidentu, pod pogojem, da drug zavezanec za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

Poleg splošne olajšave, ki za leto 2012 znaša 3.228,45 evrov, se rezidentu, katerega skupni dohodek iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, iz oddajanja premoženja v najem, prenosa premoženjske pravice in drugih dohodkov (brez dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo) v letu, za katero se odmerja dohodnine, ne presega za leto 2012 10.622,06 evrov, prizna dodatno zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3.144,79 evrov letno, skupaj torej 6.373,24. Če skupni dohodek rezidenta presega 10.622,06 evrov in ne presega 12.288,26 evrov, se poleg splošne olajšave prizna dodatno zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.090,85 evrov letno, skupaj torej 4.319,30 evrov.

Osebne olajšave

1. Invalidsko olajšavo (v višini 17.261,82 evrov za leto 2012) lahko uveljavlja invalid s 100-odstotno telesno okvaro pod pogojem, da mu je priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe ZPIZ, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov.
2. »Seniorska olajšava« (v višini 1.389,39 evrov za leto 2012) se prizna zavezancu po dopolnjenem 65. letu starosti.
3. Zavezancem, ki prejemajo pokojnino iz obveznega invalidskega zavarovanja ali priznavalnino po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ali invalidnino po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 odstotka odmerjene pokojnine, priznavalnine oz. invalidnine. Olajšava se prizna največ v višini dohodnine, obračunane od posameznega dohodka.

Posebne osebne olajšave

1. Pod določenimi pogoji se samozaposlenim v kulturi ,samostojnim novinarjem in samostojnim poklicnim športnikom prizna zmanjšanje davčne osnove iz dejavnosti v višini 15 odstotkov prihodkov letno do zneska 25.000 evrov prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.
2. »Študentska olajšava« v višini splošne olajšave (3.228,45 evrov za leto 2012), se dijakom in študentom za dohodke, prejete prek pooblaščenega študentskega servisa, prizna do dopolnjenega 26. leta starosti in tudi starejšim od 26 let, če se vpišejo na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa. Omenjena olajšava se prizna vsakemu študentu ne glede na prejete letne dohodke.
3. Z novelo ZDoh-2E se je uvedla posebna osebna olajšava za rezidente - čezmejne delovne migrante, ki dosegajo dohodke iz delovnega razmerja z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije pri delodajalcu, ki ni rezident Slovenije. čezmejni delovni migrant je rezident, ki zaradi opravljanja dela v tujini odhaja v tujino in se dnevno ali najmanj enkrat tedensko vrača v Slovenijo. Olajšava je določena v obliki zmanjšanja davčne osnove od navedenega dohodka iz delovnega razmerja in za leto 2012 znaša 7.406,28 eurov.
   
   
   

Posebna olajšava (olajšava za vzdrževane družinske člane)

Olajšavo v dohodninski napovedi lahko uveljavlja vsak, ki ima pravico do tega, ne glede na to, ali je vzdrževane družinske člane uveljavljal med letom ali ne. Splošno pravilo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane poleg drugih pogojev (navedeni so v nadaljevanju) zahteva, da ima vzdrževani družinski član prijavljeno bivališče v Sloveniji ali je državljan Slovenije oz. druge države EU ali je rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače zakonodaje. 

Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec dejansko preživljal tega člana.

Kdo so vzdrževani družinski člani

Otrok: lastni otrok, posvojenec, pastorek oz. otrok zunajzakonskega partnerja; vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča; druga oseba (sestra ali brat), če zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča. 

Zakonec ali zunajzakonski partner (ki živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko zvezo), ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana (sorodstveno razmerje C). 

Razvezani zakonec, za katerega zavezanec plačuje preživnino po sodbi oz. dogovoru, sklenjenem po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (sorodstveno razmerje C). 

Starši oz. posvojitelji, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev (sorodstveno razmerje D). 

Tast ali tašča oz. posvojitelji zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino in če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev (sorodstveno razmerje D). 

Član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od posebne olajšave (sorodstveno razmerje E). Olajšavo lahko uveljavlja le zavezanec, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Kaj se šteje za lastne dohodke za preživljanje?

Za lastne dohodke vzdrževanega zakonca, razvezanega zakonca, otroka, ki je starejši od 18 let in se izobražuje ali pa je prijavljen pri službi za zaposlovanje, starša, posvojitelja, tasta oziroma tašče in člana kmečkega gospodinjstva, se štejejo vsi obdavčljivi dohodki po ZDoh-2 (tudi cedularno obdavčeni kot dobiček iz kapitala), zmanjšani za davčno priznane stroške, potrebne za njihovo pridobitev ter za akontacijo dohodnine in obvezne prispevke za socialno varnost od teh dohodkov. Poleg navedenih dohodkov se za lastne dohodke za preživljanje štejejo tudi oproščeni dohodki določeni od 20. do 32. člena ZDoh-2, razen dohodkov prejetih v naravi, preživnine ter dohodki tajne policije in zaščitene osebe. Oproščeni dohodki so na primer

• denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči, ki je v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
• subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna, razen subvencij, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2;
• subvencije, ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in po zakonu, ki ureja nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo in subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja;
• enkratne denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah;
• enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, naravne in druge nesreče), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države;
• pomoči prejete od humanitarne ali invalidske organizacije, dobrodelne ustanove, države ali lokalne skupnosti, razen dohodkov v naravi,
• dohodki, v obliki dodatkov in invalidnine po zakonu o vojnih veteranih, vojnih invalidih, socialnem varstvu, družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, doživljenjska mesečna renta po zakonu o žrtvah vojnega nasilja,
• starševski dodatek in denarna pomoč za brezposelnost,
• invalidnina, invalidski in varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
• nekateri dohodki prejeti za delo v rezervni vojaški sestavi, Civilni zaščiti in dohodki, prejeti za prostovoljno služenje vojaškega roka, razen izplačil stroškov,
• štipendije in drugi prejemki v zvezi z izobraževanjem, izplačane iz proračuna ali ustanove, ustanovljene z namenom štipendiranja,
• preživnine, razen preživnine in nadomestila preživnine, prejete za preživljanje druge osebe, in nagrade ter povračila stroškov, razen nagrad in povračil stroškov skrbniku,
• prejemki za občasno delo invalidov, za nego in pomoč invalidom; prejemki za delo med prestajanjem pripora, zapora ali prevzgoje; prejemki rejnikov, denarne nagrade za nekatere medalje, razen sredstev za materialne stroške rejenca oziroma oskrbovanca,
• pokojninske rente in odkupne vrednosti po zakonu o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb,
• jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, enkratne solidarnostne pomoči, plačila za obvezno praktično delo, odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi po zakonu o delovnih razmerjih,
• nekateri dohodki iz življenjskega zavarovanja, 50% zneska obresti na obveznice SOS2E,
• kadrovske in druge štipendije - za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do 160% te plače,
• družinske invalidnine in družinski dodatki po zakonu o vojnih invalidih, ki jih prejmejo družinski člani osebe, ki je padla, umrla ali je bila pogrešana pri opravljanju vojaških ali drugih dolžnosti.
  
  
  

Kdo je vzdrževani otrok

• Vsak otrok do dopolnjenega 18. leta starosti (sorodstveno razmerje A1). 
  
  
• Otrok do 26. leta starosti (sorodstveno razmerje A2), če:
  • neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, 
  • ni zaposlen, 
  • ne opravlja dejavnosti, in
  • nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (2.382,13 evrov za leto 2012). Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki, razen družinske pokojnine, štipendije, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka, oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini. 
    
    
• Otrok nad 26. letom starosti (sorodstveno razmerje A3), če:
  • neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji 
  • ni zaposlen,
  • ne opravlja dejavnosti, in
  • nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (2.382,13 evrov za leto 2012). Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki, tudi dohodek iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala) razen družinske pokojnine, štipendije, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka, oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini.
     
• Otrok ne glede na starost (sorodstveno razmerje A4), če se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oz. posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (2.382,13 evrov za leto 2012). 
  
  
• Otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če:
  • ima pravico do dodatka za nego v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
  • ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (sorodstveno razmerje A5),
  • je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen ne glede na starost (sorodstveno razmerje B)

Dokazilo za priznavanje olajšave (sorodstveno razmerje A5 in B) je:

- odločba centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,

- odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

- odločba centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

Za prvega otroka se šteje otrok, ki je prvi rojen, in ne tisti, ki ga zavezanec vpiše kot prvega v napoved za odmero dohodnine.

Višina olajšav (za leto 2012)

• Posebna olajšava za prvega vzdrževanega otroka znaša 2.382,13 evrov.
• Posebna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, znaša 8.631,48 evrov.
• Posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana znaša 2.382,13 evrov.
• Posebna olajšava za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se določi tako, da se olajšava za prvega vzdrževanega otroka oz. olajšava za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, poveča:
  • za drugega vzdrževanega otroka za 207,55 evrov,
  • za tretjega vzdrževanega otroka za 1.937,07 evrov,
  • za četrtega vzdrževanega otroka za 3.666,60 evrov,
  • za petega vzdrževanega otroka za 5.396,11 evrov,
  • za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke za 1.729,52 evrov glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.

Primer, kako se olajšava povečuje s številom otrok:

• prvi otrok (oznaka A1) – olajšava na letnem nivoju: 2.382,13 evrov
• drugi otrok (oznaka A2) – olajšava na letnem nivoju: 2.319,50 evrov + 207,55 evrov = 2.589,68 evre
• tretji otrok (oznaka B) – olajšava na letnem nivoju: 8.631,48 evrov + 1.937,07 evrov = 10.568,55 evre

Način priznavanja olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana

1. Posebna olajšava se za istega vzdrževanega družinskega člana prizna samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave, če zavezanec, ki uveljavlja olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, te olajšave zaradi prenizke osnove za dohodnino ne more izkoristiti v celoti.
2. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave (vsakemu polovica).
3. Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je zaupan otrok.

Kdaj se zavezancu ne prizna olajšava

1. Olajšava za vzdrževanega otroka se ne prizna zavezancu, katerega otrok je v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za njega. Olajšava se prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do otroškega dodatka.
2. Olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da v tem času materialno skrbi za otroka. Če ima zavezanec pravico do dodatka za nego otroka, se olajšava prizna za dobo, za katero mu center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.

Olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP

Fizična oseba, ki ni rezident Slovenije, pač pa države članice EU oziroma EGP, in v Sloveniji dosega dohodke iz zaposlitve, dohodke iz dejavnosti, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodke iz oddajanja premoženja v najem in prenosa premoženjske pravice ter druge dohodke, ki so obdavčeni v Sloveniji, lahko uveljavlja splošno olajšavo (111. člen), osebne olajšave (112. člen), posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane (114. člen), če z dokazili dokaže, da znašajo prej navedeni dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90 odstotkov njegovega celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu in če dokaže, da so v državi njenega rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni. 

Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Zavezancu pripada olajšava za plačane premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), če jih je plačal zavezanec sam. Priznajo se v letu plačane premije, ne glede na katero obdobje se nanašajo, vendar največ do zneska, ki je enak 24 odstotkom obveznih prispevkov za PIZ (delodajalčev in delavčev del) oziroma 5,844 odstotka plače ali pokojnine in ne več kot 2.755,71 evrov (za leto 2012). V primeru, da premijo plačujeta oba (delodajalec in delavec) in premija znaša več kot 2.755,71 evrov, se najprej odšteje olajšava za tisti del premije, ki jo plača delodajalec, preostanek do polne olajšave pa se prizna kot znižanje letne davčne osnove delojemalcu (zavezancu za dohodnino).

Javni uslužbenci, katerim delodajalec plačuje premije za PDPZ po zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence, lahko uveljavljajo celotni znesek premije (do zakonsko določenih limitov), ki jo plačajo sami, saj se šteje, kot da delodajalec ni vplačal ničesar. Seveda pa lahko olajšavo uveljavljajo le za znesek premij, ki so jih plačali sami, ne pa tudi za znesek, ki ga je za njih delno ali v celoti plačal delodajalec.

10 NAMENITEV DELA DOHODNINE

Davčni zavezanec rezident lahko zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po ZDoh-2 od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.Seznam (z imenom oziroma nazivom upravičencev in davčno številko) je objavljen na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije.  

Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni 0,1%, 0,2%, 0,3%, 0,4% ali 0,5% dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5% dohodnine.

Davčni zavezanec lahko da zahtevo za namenitev kadar koli prek sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si, pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejme novo zahtevo ali preklic zahteve.