ODBITEK DDV OD VEČNAMENSKIH VOZIL

Pojasnilo DURS, št. 4230-153851/2012-3, 19. 4. 2012

V zvezi s problematiko odbitka DDV pri večnamenskih vozilih vezano na 106. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11 in 108/11, v nadaljevanju PZDDV), nazadnje spremenjen s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 82/11) je Ministrstvo za finance pojasnilo:

Po predhodno veljavni določbi 106. člena PZDDV so osebni avtomobili iz c) točke 66. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2 in 85/10) motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703, konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga (npr. tip »karavan«, »kombi«, itd) in dirkalni avtomobili. Motorno vozilo, ki je izpeljanka vozila iz prejšnjega odstavka, ki ga je proizvajalec¹ homologiral kot tovorno vozilo, se ne šteje za osebni avtomobil.

Iz navedenega izhaja, da je davčni zavezanec po tej določbi PZDDV imel pravico do odbitka DDV od vozila, ki je bilo s strani proizvajalca oziroma predelovalca homologirano kot tovorno vozilo, ne glede na to, ali je to vozilo dejansko bilo prilagojeno prevozu tovora, oziroma se je uporabljalo za prevoz potnikov.

S spremembo 106. člena PZDDV, ki velja od 20. oktobra 2011 dalje je določeno, da so osebni avtomobili iz c) točke 66. člena ZDDV-1 motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703, konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga (npr. tip »karavan«, »kombi«, itd), dirkalni avtomobili in vozila, ki jih proizvajalci homologirajo kot tovorna vozila, se pa uvrščajo pod tarifno oznako KN 8703.

Namen spremembe pravilnika je bil omejiti pravico do odbitka dodatno le za tista vozila, ki so konstruirana predvsem za prevoz ljudi, proizvajalec pa jih je homologiral kot tovorno vozilo, se pa sicer uvrščajo v carinsko tarifo KN 8703. S tem je nastala situacija, da so iz pravice do odbitka izključena vozila, ki ustrezajo vozilu za prevoz tovora oz. blaga kar ni bil namen spremembe in tudi ni v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/2011 – UPB3, 18/11 in 78/11, v nadaljevanju ZDDV-1).

V osnovi je namreč pri omejitvi pravice do odbitka pri osebnih avtomobilih treba izhajati iz načel ZDDV-1.

Zato se glede na namen zakonske določbe, ne glede na določbo 106. člena PZDDV, pravica do odbitka DDV lahko prizna tudi za tista osebna večnamenska vozila, ki so sicer konstruirana za prevoz ljudi in blaga in se uvrščajo v carinsko tarifo KN 8703, vendar se štejejo, da so namenjena prevozu blaga oziroma tovora.

Pri izpolnjevanju pogojev, kdaj se šteje, da je večnamensko vozilo namenjeno prevozu tovora, se lahko izhaja iz zahtev, ki veljajo za prekategorizacijo osebnega vozila M1 v tovorno vozilo N1, kot to določa Pravilnik o zahtevah za prekategorizacijo vozil (Uradni list RS, št. 70/08), pri čemer mora večnamensko vozilo za namene odbitka DDV kumulativno izpolnjevati najmanj navedene kriterije:

• razmerje med maso potnikov in maso tovora mora biti v korist tovora. Razmerje se ugotovi po naslednji formuli:
  
  P – (M + (N x 68)) > N x 68
  
  kjer je:
  P – največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila v kg
  M – masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo v kg
  N – število sedežev, razen vozniškega
  
  
• stranske* okenske odprtine v prostoru, namenjenemu prevozu tovora, ne smejo biti zastekljene temveč fiksno zaprte s pločevino in
• tovorni prostor mora biti od potniškega ločen s pregrado (pločevina ali kovinska mreža) po celi višini in širini.

Davčni zavezanci, ki odbitka DDV po spremembi 106. člena PZDDV niso uveljavili, izpolnjujejo pa zgoraj navedene pogoje za uveljavljanje odbitka DDV, lahko prvotni odbitek popravijo na podlagi 68. člena ZDDV-1.

Zaradi večje jasnosti in pravne varnosti davčnih zavezancev bodo navedeni kriteriji za uveljavljanje odbitka DDV od večnamenskih vozil ob prvi spremembi PZDDV vključeni v 106. člen PZDDV.

¹ Proizvajalec je opisan v 21. točki prvega odstavka 3. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10) kot fizična ali pravna oseba, ki je organu za ugotavljanje skladnosti vozil odgovorna za vse vidike postopka ugotavljanja skladnosti in skladnost proizvodnje. Proizvajalec ni nujno neposredno vključen v vse stopnje izdelave vozila ali sistema ali sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za katero se ugotavlja skladnost. Kadar ta zakon uporablja pojem »proizvajalca«, je treba s tem izrazom razumeti tudi njegovega pooblaščenega zastopnika.

* popravek dne 9. 5. 2012.