Hrvaškemu podjetju smo izdali račun za storitve, obdavčene skladno s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1.
Ker se Hrvat kljub pozivom ni izkazal s pravilno davčno številko (sklepamo, da ni zavezanec za DDV) smo bili primorani na računu obračunati slovenski DDV.

Ali pravilno sklepam, da tak račun obravnavamo enako kot račune izstavljene SLO kupcem.
O računu ne poročamo na RP-O, hkrati pa zaradi takega računa ne postanemo mesečni zavezanci (sedaj smo tromesečniki) za DDV zaradi dobav storitev v tujino kot bi postavli če bi izdali račun z oproščenim prometom skladno s 1. odstavkom 25. člena?