Spoštovani sotrpini. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj o blagajniškem poslovanju po novem. Minister za finance in "soon to be" premier nas je "počastil" z novim Pravilnikom o plačevanju z g otovino in blagajnškem poslovanju. SPodnji tekst bo predvidoma objavljen tudi v naslednjem Glasu gospodarstva.

LP


Preoblikovanje plačilnega sistema v Republiki Sloveniji ima svojo pravno podlago v Zakonu o plačilnem prometu - ZPlaP (Ur. l. RS, št. 30/2002). Na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 30.člena ZPlaP je minister za finance sprejel pozakonski predpis, ki bo oz. je pomembno posegel na področje poslovanja davčnih zavezancev. Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu (v nadaljevanju: Pravilnik 1) je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 85/2002 z dne 04.10. 2002 in je stopil v veljavo 19.10. 2002.

Zaradi nekaterih nedorečenih vprašanj (predvsem v zvezi z gotovinskim poslovanjem fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in katerih dobiček je obdavčen z davkom od dohodkov iz dejavnosti - v nadaljevanju: zasebnik) je minister za finance izdal nov Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu (v nadaljevanju: Pravilnik 2). Ta je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 103/2002 dne 29.11. 2002 in je stopil v veljavo 30.11. 2002. Pravilnik 2 je v 9. členu razveljavil Pravilnik 1.

Enako kot Pravilnik 1 tudi Pravilnik 2 ureja pogoje in način vplačila, razpolaganja s tolarsko gotovino za imetnike transakcijskih računov (v nadaljevanju: imetniki in TRR), ki so vpisani v poslovni register Republike Slovenije ter merila za določanje in uporabo blagajniškega maksimuma. Pravilnik se uporablja tudi za neposredne in posredne uporabnike državnih in občinskih proračunov, ZZZS in ZPIZ, če z drugim predpisom ni drugače določeno.

Pravilnik 2 v 1. odstavku 2. člena še vedno vsebuje zapoved, da sme imetnik dvigovati gotovino s TRR za izplačila v gotovini in za ohranjanje višine blagajniškega maksimuma. Gotovino je tako dovoljeno dvigovati samo za ta dva namena.
Novi 2. odstavek 2. člena Pravilnika 2 pa postavlja izjemo glede na določbo 1. odstavka 2. člena. Tako lahko zasebnik dviguje gotovino iz TRR tudi za namene, ki niso vezani na opravljanje dejavnosti. Takšna rešitev je razumljiva in je bila nujna, saj imetniki v nasprotnem primeru ne bi smeli razpolagati z denarnimi sredstvi, ki jih potrebujejo za vsakdanje življenje. Denarna sredstva za potrebe njihovega gospodinjstva namreč izvirajo iz pozitivnega denarnega toka, ki ga ustvarja poslovanje in ne iz plače (ker je nimajo).
Novi 2. odstavek dodatno določa, da za zasebnika ne veljajo določbe pravilnika, ki se nanašajo na blagajniški maksimum.


Vprašanje: katera plačila je dovoljeno izplačevati v gotovini?

Tako zasebnik kot drugi imetniki morajo vedeti, katera plačila je dovoljeno izvajati v gotovini. Kdaj in kaj lahko imetniki plačujejo v gotovini, določa tretji člen Pravilnika 2 (identičen določilom Pravilnika 1). V gotovini je dovoljeno plačevati:

- blago/storitve/druge obveznosti imetnikom, če posamično izplačilo ni večje od 100.000 SIT, razen če ni z drugim predpisom drugače določeno. ;
- takse konzularnim in diplomatskim predstavništvom;
- odkup efektivnega tujega denarja, potovalnih in bačnih čekov ter kreditnih pisem od tujih in domačih fizičnih oseb (menjalniški posli);
- izplačila fizičnim osebam, ki jih v skladu z Uredbo o pogojih, pod katerimi je potrebno plačila in prejemke davčnim zavezancem nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah ter o načinu poročanja bank in hranilnic (Ur. l. RS, št. 59/99, v nadaljevanju: Uredba) ni treba nakazovati na njihove račne pri bankah ali hranilnicah.

Izplačevalec osebnih prejemkov kot so plače, prejemki po pogodbi o delu, povračila stroškov v zvezi z delom (za popolnejši seznam glej 4. člen Uredbe v povezavi z Zakonom o dohodnini) po Uredbi ni dolžan nakazovati na račun fizične osebe pri banki ali hranilnici, torej jih lahko izplačuje v gotovini. Pravilnik 2 v zvezi s tem v drugem odstavku 3. člena Pravilnika določa, da imetnik plač in drugih osebnih prejemkov ne sme plačevati z gotovino iz blagajniškega maksimuma, kar pa ne velja za zasebnika (glej 2. odst. 2 člena).


Vprašanje: kakšen je najvišji znesek, ki ga lahko imetnik oz. davčni zavezanec plača v gotovini?

Da davčni zavezanec ne bo kršil predpsov, mora upoštevati tako določila Uredbe kot Pravilnika.
V skladu z 2.odst. 4. člena Uredbe fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačil za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na TRR pravne ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 25.000 SIT.
V skladu s 5. odst. 4. člena Uredbe pravna oseba, ki opravlja dejavnost, plačil za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na TRR fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 25.000 SIT.

Ne glede na 1. odst. 3.člena Pravilnika, ki določa da je zgornja meja izplačil v gotovini za blago/storitve/druge obveznosti 100.000 SIT, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačil v gotovini za blago/opravljene storitve drugim pravnim/fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost-imetnikom ne sme izvesti, če posamični znesek presega 25.000 SIT. Druge obveznosti pa lahko fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačuje do višine 100.000 SIT (npr. plačilo odškodnine, glavnice posojila).

Pravna oseba lahko opravlja drugim pravnim osebam-imetnikom plačila za blago/storitve/druge obveznosti plačila v gotovini do višine 100.000 SIT oz. fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost, plačila za blago/storitve do višine 25.000 SIT in za druge obveznosti do višine 100.000 SIT.

Iz navedenega izhaja, da se lahko pojavi situacija, ko davčni zavezanec ne krši določil Pravilnika, krši pa določila Uredbe (npr. fizična oseba nabavi blago v vrednosti 40.000 SIT in dolžni znesek plača v gotovini). Zato je treba pri plačilih v gotovini poznati določila obeh podzakonskih predpisov.


Vprašanje: ali lahko imetnik izplača plače v gotovini?

1. odstavek 5.člena Pravilnika določa, da lahko ima poleg gotovine v višini blagajniškega maksimuma, imetnik v blagajni tudi gotovino, dvignjeno iz TRR za namene iz prvega odstavka 3. člena tega Pravilnika in to največ tri delovne dni, vključno z dnem dviga gotovine. Plače in druge osebne prejemke je torej še vedno dopustno plačevati v gotovini, zadostiti je treba le dvema pogojema iz 5. člena Pravilnika:
- znesek je predhodno dvignjen iz TRR;
- dvignjen znesek gotovine se sme v blagajni nahajati največ tri dni (oz. pet dni, če je najbližji izvajalec plačilnega prometa, pri katerem ima imetnik odprt TRR, oddaljen več kot 15 km).

To določilo velja tako za zasebnika kot za gospodarske družbe, s tem da za zasebnika ne velja določba o blagajniškem maksimumu. Zneska gotovine za izplačilo plač plače ni obvezno dvigovati iz TRR, plače lahko izplačamo tudi iz dnevnega iztržka tekočega dneva (če je ustrezno visok) - glej 2. in 5. odstavek 6. člena Pravilniika 2.


Vprašanje: kdo in kako določa blagajniški maksimum?

Blagajniški maksimum je urejen s 4. členom Pravilnika 2 in je identičen določilom Pravilnika 1. Določila o blagajniškem maksimumu ne veljajo za zasebnika (glej 2. stavek 2. odst. 2. člena Pravilnika 2).
Po zaključku blagajniškega poslovanja ima lahko imetnik v blagajni gotovino za gotovinska plačila do višine blagajniškega maksiumuma. Višino blagajniškega maksiumuma določi imetnk s splošnim aktom. in sicer ločeno za svoje poslovne enote oz. organizacijske dele. Višina je odvisna predvsem od višine in vrste izplačil v gotovini in oddaljenosti od najbližjega izvajalca plačilnega prometa. Če se spremnijo pogoji, na podlagi katerih je bil določen blagajniški maksiumum, se lahko le-ta poveča ali zmanjša. Povečanje/zmanjšanje je treba evidentirati v pisni obliki.


Vprašanje: kdaj in kako polagati prejete zneske gotovine na transakcijski račun.

Pravilnik 2 v 1. odstavku 6. člena ohranja osnovno normo, da mora imetnik gotovino, ki jo prejme na kakršnikoli podlagi, vplačati na svoj TRR isti dan, najpozneje pa prvi delovni dan. Pri tem se naslednji delovni dan pojmuje kot naslednji delovni dan izvajalca plačilnega prometa.

Glede na Pravilnik 1, katerega 6. člen je vseboval samo dva odstavka, vsebuje Pravilnik 2 pet odstavkov.

2. odstavek Pravilnika 2 določa, da lahko imetnik, do pologa gotovine na TRR, plačuje z gotovino, ki izvira iz dnevnega iztržka in drugih dnevnih prejemkov v gotovini, razen če mu v skladu z 21. členom ZPlaP ni onemogočeno razpolaganje z dobroimetjem na TRR.
21. člen ZPlaP obravnava razpolaganje s saldom na TRR in se poslovanja z gotovino dotika le v točki, da izvajalec plačilnega prometa imetniku ne sme omogočiti razpolaganja z dobroimetjem na TRR, če bi takšno razpolaganje bilo v nasprotju s sklepom davčnega organa o prisilni izterjavi oz. s sklepom davčnega organa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti oz. sklepom sodišča o izvršbi oz. zavarovanju.
Posledično to pomeni, da če ima imetnik “blokiran” TRR, potem ne sme opravljati gotovinskih plačil iz dnevnga iztržka v gotovini, kar tudi pomeni da bo moral na TRR položiti celoten dnevni iztržek v gotovini.

V primeru, da imetniku ni onemogočeno razplaganje z dobroimetjem na TRR in da iz dnevnega iztržka opravi plačila v gotovini, potem mora v skladu s 3. odstavkom 6. člena Pravilnika 2 pri naslednjem vplačilu gotovine oz. najmanj enkrat mesečno z izvajalcem plačilnega prometa opraviti obračun gotovinskih vplačil in izplačil. Obračun se opravi s pobotom na podlagi seštevka gotovinskih prejemkov oz. izdatkov.

Iz navedenega sedaj jasno izhaja, da se obračun z izvajalecm plačilnega prometa opravi s pobotom in da bo posledično izvajalec polog (predvidoma) evidentiral po “neto načelu”. Primer:
- dnevni iztržek: 100 d.e.
- gotovinska izplačila iz dnevnega iztržka: 10 d.e.
- ostanek za pologa na TRR: (neto dnevni iztržek): 90 d.e. (= 100 - 10)
- polog na TRR 90 d.e. (neto načelo; prejemki in izdatki so pobotani).

Za imetnike, ki niso zasebniki bo tako pomembno spremljati, iz katerega zneska gotovine v blagajni so opravili plačilo. Če so opravili plačilo iz blagajniškega maksimuma, potem ne bodo opravili pobota. Če pa je plačilo bilo opravljeno iz zneska dnevnega iztržka, potem bo treba opraviti pobot.

Za zasebnika so glede polaganja gotovine na TRR postavljena drugačna pravila kot za druge imetnike. Pravila se tudi razlikujejo glede na določila Pravilnika 1. Četrti odstavek 6. člena tako določa, da zasebnik, kateremu v skladu s 3. odstavkom 1.člena ZPlaP ni onemogočeno razpolaganje z dobroimetjem na TRR, prejete gotovine ni dolžan vplačati na svoj račun v roku iz 1. odstavka tega člena.

Poenostavljeno povedano, zasebniku dnevnih zaslužkov v gotovini ni treba dnevno polagati na svoj TRR, lahko pa jih, če se je odločil za takšen način poslovanja. Edini pogoj je, da nima “blokiranega” TRR. Če pa ima zasebnik “blokiran” TRR, potem ne izpolnjuje pogoja iz 4.odstavka 6. člena (ni onemogočeno razpolaganje z dobroimetjem na TRR) in tako ta člen za njega ne velja. To pa pomeni, da za njega velja splošna norma iz 1. odstavka 6. člena Pravilnika 2 (polaganje dnevnih zaslužkov na TRR).

Gotovinsko poslovanje zasebnika ureja tudi 5. odstavek 6. člena Pravilnika 2. ta določa, da lahko zasebnik prejeto gotovino uporablja za:
- namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti (plačila v gotovini pritem podlegajo pravilom oz. omejitvam iz 3.člena Pravilnika 2),
- namene, ki niso vezani na opravljanje dejavnosti (dvig iz blagajne za potrebe gospodinjstva zasebnika).

Dodaten pogoj pa je, da mora zasebnik gotovinska vplačila in izplačila obračunati z izvajalcem plačilnega prometa, pri katerem ima odprt TRR. Obračun se opravi s pobotom pri prvem naslednjem vplačilu gotovine oz. najmanj enkrat mesečno. Zahteva po mesečnem obračunu ne pomeni, da je treba razliko med prejemki in izdatki položiti na TRR. Zahteve po mesečnem obračunu namreč ni mogoče enačiti s pojmom “obvezni polog (razlike) gotovine po pobotu na transakcijski račun”. V tej zvezi bi bilo dobrodošlo pojasnilo s strani Ministrstva za finance.

Postavlja pa se vprašanje, kako bo izvajalec knjižil takšen pobot, če zasebnik celoten znesek prejete gotovine iz blagajne prenese v gospodinjstvo. Pobotan znesek je enak 0. Ali bo potem zasebnik opravil polog (pobotanih) sredstev gotovine v višini 0?


Vprašanje: Ali mora zasebnik zneske gotovine, ki jih namerava položiti v blagajno predhodno položiti na svoj transakcijski račun in opraviti dvig, ali pa lahko zahtevani znesek gotovine dvigne tudi s svojega tekočega računa fizične osebe in položi v blagajno

Odgovor na to vprašanje lahko najdemo v 1. odstavku 8.člena ZPlaP v povezavi s 1. odstavkom drugega člena Pravilnika 2. 1. odst. 8. člena ZPlaP določa, da lahko pravne in fizične osebe ter osebe civilnega prava (imetniki TRR) prejemajo in nakazujejo denarna sredstva v plačilnem prometu le preko TRR. Določilo 1. odst. 2. člena Pravilnika pa določa, da se denar za gotovinska plačila dviguje s TRR.

Posledično je lahko dvig denarnih sredstev, ki so namenjena plačilom v gotovini in ohranjanju blagajniškega maksimuma, opravljen samo iz TRR.


Vprašanje: Ali je treba za plačila izvedena s pologom gotovine predhodno opraviti polog v blagajno?

Odgovor na to je lahko odvisen tudi od tega, kdo je naveden na položnici ali plačilnem nalogu kot plačnik/nalogodajalec. Če je to npr. Janez Slovenec s.p., potem je treba opraviti predhoden polog v blagajno, saj plačuje oseba v funkciji podjetnika. Izvedeno plačilo/polog v gotovini se nato evidentira kot hkratno zmanjšanje sredstev (denarja) in obveznosti.

Če pa je kot plačnik/nalogodajalec naveden Janez Slovenec, potem gre za t.i. vnos sredstev v podjetje preko lastniškega računa. Plačilo/polog v gotovini se evidentira kot hkratno zmanjšanje obveznosti do dobavitelja in povečanje lastniškega računa (obveznosti do lastnika-podjetnika oz. zasebnika). Analogija tovrste rešitve je primer, ko družbenik d.o.o. v svojem imenu plača račun dobvaitelja, ki je naslovljen na družbo, družba pa mu kasneje ta znesek povrne. Ker pa ima zasebnik enoten konto obveznosti do lastnika in obveznosti za vložen kapital (lastniški račun), se pri njem takšno plačilo evidentira kot vnos sredstev iz gospodinjstva v poslovno sfero.

Končni učinek na bilanco stanja je v obeh primerih enak, razlika je v tem, da je prva pot “administrativno daljša”. Pri tem pa opozarjam, da je prikazano razmišljanje glede kriterija razmejitve med poslovno in zasebno sfero pri zasebniku le knjigovodsko teoretično.

Ne glede na omenjeno razmišljanje, pa lahko kot protiargument drugemu načinu evidentiranja navedemo dejstvo, da je vsako plačilo za namene poslovanja poslovno plačilo. Poslovna plačila v gotovini pa je treba izvajati smiselno določilom že omenjenega 1. odstavka 8.člena ZPlaP in 2. člena Pravilnika. V kolikor zasebniki na svojih TRR ne bodo preklicali trajnih nalogov za prenos vsakega priliva na njihove tekoče račune, potem se bodo srečali z dodatnim administriranjem, saj bo treba za vsako nakazilo iz transakcijskega računa predhodno opraviti polog v gotovini ali pa. zahtevani znesek predhodno prenakazati iz tekočega računa računa, da bodo zagotovili ustrezno dobroimetje za nameravana plačila.


Vprašanje: Ali morajo blagajniško poslovanje voditi tudi zasebniki z enostavnim knjigovodstvom?

Odgovor je PRIPOROČLJIVO JE, če že ne kar DA. V nasprotnem primeru ne bodo imeli podatkovne podlage, na kateri bi dokazali, da izpolnjujejo vse zahteve Pravilnika 2 (podatki za obračun vplačil in izplačil z izvajalcem plačilnega prometa, dokaz o upoštevanju pogojev glede izplačil plač v gotovini). Blagajniški poslovanje bo treba voditi kljub temu, da trenutno uporabljan relevantni predpis t.j. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika (Uradni list RS, št. 5/95, 76/97, 86/98, 25/2002) blagajniškega dnevnika ne predvideva kot obvezne vrste poslovne knjige v sistemu enostavnega knjigovodstva (niti v sistemu dvostavnega knjigovodstva, kjer se denarni promet, če ni vodena blagajna, lahko evidentira kot prelivanje (vnos/iznos) denarnih sredstev med poslovno sfero in gospodinjstvom zasebnika).


Dotaknimo se še tematike blagajniškega poslovanja. Zanimivo je, da ne s Pravilnikom 1 ne s Pravilnikom 2 ni ni izrecno predpisana kakršnikoli vrsta, oblika ali vsebina vodenja evidenc, niti se Pravilnik v zvezi s tem ne sklicuje na veljavne predpise o vodenju poslovnih knjig. Vseeno pa bi Pravilnik bil dosti “boljši”, če bi vseboval opredelitev pojma “blagajna” in če bi z njim bile izrecno predpisane evidence in način evidentiranja stanj in sprememb gotovine. Vsekakor drži dejstvo, da brez ustreznih evidenc ni možno zagotoviti podatkov, ki dokazuejo spoštovanje in izvajanje določil Pravilnika. Podatki pa se lahko zagotovijo samo z evidenco, ki bo vsebovala podatke o začetnem stanju, povečanjih, zmanjšanjih in končnem stanju denarnih sredstev v gotovini. V knjigovodskem jeziku pravimo taki evidenci blagajniški dnevnik oz. blagajna, opravila v zvezi z evidentiranjem, vplačili in izplačili v gotovini pa blagajniško poslovanje. Tudi iz v Pravilniku uporabljenega izraza “blagajniški maksimum” lahko sklepamo, da bo za potrebe spremljanja gibanja gotovine to (edina) ustrezna evidenca.

Sicer pa Pravilnika ne smemo jemati kot popolno novost. Sprejem tovrstnega predpisa je izrecno napovedoval že drugi odstavek 30.člena ZPlaP. Zamisel o vzpostavitvi tovrstne evidence pa smo lahko zaznali že v letu 2000, ko je bila sprejeta koalicijska pogodba med političnimi strankami. V delu pogodbe, ki govori o reformi dohodnine je bilo postavljeno osnovno izhodišče, da naj bi se fizično osebo, ki opravlja dejavnost, obravnavalo čim bolj enako kot pravno osebo. Predpogoj za takšno obravnavo pa je vodenje poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva oz. bo na novo predpisana obveznost vodenja dodatnih evidenc za zavezance z manjšim obsegom poslovanja, ki vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva (npr. knjiga prejemkov in izdatkov, evidence o pretoku sredstev med podjetjem in gospodinjstvom).

Merila za vodenje poslovnih knjig so od takrat že bila spremenjena, sicer ne s spremembo davčnih predpisov, temveč s spremembo Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-F). Sprejeti Pravilnik pa prinaša drugi sklop sprememb (t.j. spremljanje gibanja denarnih sredstev ne glede na velikost in statusnopravno obliko). Uvedene spremembe in vodenje ustreznih evidenc pa ne moremo jemati samo kot nujno zlo, temveč je treba vedeti, da je z njihovo uvedbo Davčna uprava Republike Slovenije dobila v roke instrument kontrole izredne izrazne moči. Dvigi zasebnikov za lastne potrebe so po novem možni iz transakcijskega računa in iz blagajne (kar mora biti evidentirano). Na podlagi teh podatkov se da na zelo enostaven način izračunati, kakšen je bil razpoložljivi denarni tok, ki ga je neka fizična oseba imela na razpolago za lastne potrebe. Ta znesek izračunamo po naslednji formuli:

dvigi za lastne potrebe iz TRR
- lastni pologi na TRR
+ dvigi gotovine za lastne potrebe iz blagajne
= razpoložljiva denarna sredstva za lastno porabo

V primeru, da znesek dejanske lastne porabe presega znesek razpoložljivih denarnih sredstev za lastno porabo, potem sta možni samo dve razlagi:
- davčni zavezanec razpolaga z drugimi “legalnimi” viri denarnih sredstev (npr. kapitalski dobički, dohodki iz premoženja, dohodki iz premoženjskih pravic, dediščine, privarčevana denarna sredstva, najeta posojila, prodaja zasebnega premoženja),
- davčni zavezanec razpolaga z “nelegalnimi” viri denarnih sredstev (npr. neprijavljeni dohodki).


Pravilnik 2 je tako v Primerjavi s Pravilnikom 1 prinesel naslednje novosti:
- za zasebnika ne veljajo določila v zvezi z blagajniškim maksimumom,
- dnevni pologi gotovinskega iztržka so obvezni za:
- imetnike, ki niso zasebniki (pri tem morajo imetniki, ki imajo “blokiran” TRR polagati celoten znesek iztržka, medtem ko lahko imetniki, ki niso “blokirani”, opravljajo plačila v gotovini tudi iz iztržka in nato ta plačila obračunajo-pobotajo pri pologu),
- imetnike zasebnike, ki imajo “blokiran” TRR (polagati je treba celoten znesek iztržka),
- zasebniki ki nimajo “blokiranega” TRR morajo najmanj enkrat mesečno z izvajalcem plačilnega prometa, kjer imajo odprt TRR, opraviti obračun prejemkov iz naslova opravljanja dejavnosti in vseh gotovinskih izdatkov, (nejsno je, ali morajo poleg tega položiti tudi razliko gotovine po opravljenem pobotu),
- zasebniki lahko sredstva za potrebe gospodinjstva dvigujejo tako iz TRR kot iz blagajne (2. odst. 2. člena in 5. odst. 6. člena Pravilnika 2).

Pravilnik 2 je v Primerjavi s Pravilnikom 1 ohranil naslednja določila:
- za potrebe plačevanja v gotovini je dovoljeno/možno gotovino dvigovati samo iz TRR imetnika,
- določila o vrstah in zneskih plačil, ki jih je dovoljeno opravljati v gotovini,
- določila o blagajniškem maksimumu za imetnike, ki niso zasebniki,
- določila 7. in 8. člena Pravilnika 1.


Zaključimo prispevek s tezo, da se bo povečala učinkovitost postopkov izterjave, v kolikor bodo imetniki izvajali določila novega Pravilnika, (uporaba 6. člena Pravilnika). Vprašanje pa je, ali lahko en sam podzakonski predpis odpravi plačilno nedisciplino in popravi odstotek učnkovitosti izvršb.

Sankcije za neupoštevanje določil Pravilnika o sprejemanju in dajanju plačil v gotovini določa 76. člen ZPlaP. Kazni znašajo:
- pravne osebe od 1.000.000 do 6.000.000 SIT,
- odgovorna oseba pravne osebe od 100.000 do 500.000 SIT,
- zasebniki od 100.000 do 500.000.